Kdo je tu nor? »Za 1,2 kilometra dolg tir bo država porabila 20,7 milijona. Mi za en kilometer železniških tirov porabimo milijon evrov, pa nad njimi gradimo tudi mostove,« trdi Matić iz Luke Koper.

Samo 2 možnosti sta: ali primerjava ni prava, ali pa bi morala Luka graditi tudi drugi tir

[Korazijan]
Samo 2 možnosti sta: ali primerjava ni prava, ali pa bi morala Luka graditi tudi drugi tir

Sam sem pred nekaj časa debatiral z Kitajsko delegacijo o nekih zadevah v zvezi transporta in smo ugotovili, da je strošek prevoza predrag za Srednjo Europo preko Milana. Sam trdim in mislim, da je edino pravilno, da se v ta projekt ne spusti posotpačev iz Slovenskih železnic, ker bodo potem projekt tako podražili kot je napisal predhodnik. Če gledamo ekonomijo na Kitajskem, kjer ipodjetnike subvencionira država v obliki brezplačene poštnine in je posledično to pozitivno za tega podjetnika, ker lahko izrabi globalno komunikacijo in potrošnika, kateri dobi izdelek po isti ceni, kot bi ga recimo kupil na Kitajskem. Poglejmo samo reklame na vašem portalu in bomo videli, da se Kitajskim podjetnikom splača financirati izgradnja drugega tira. Sočasno pa bi imeli strateško točko lahko v Ljubljani v kontejnerskem termilalu, kateri bi bil lahko izredno dobra izhodiščna točka za pošiljanje majhnih pošiljk do končnih uporabnikov. Sočasno pa bi vzporedno lahko gradili proizvodnjo določenih artiklov, kateri so specifični za naše tehnične raznemre ( ne bom v detajl).

Tukaj moramo biti pošteni, da pri miljon kosih lahko ustvariš neki dobiček. Pri mali količini pa ne. Tako je tudi z financiranjem, saj nebo nek ekonomist z zdravo kmečko pametjo spustil zraven nekoga, ki bo samo kradel iz skupne vsote in posledično povečeval strošek izgradnje tega tira. To se lepo vidi v primeru ustanovitve nekega podjetja, ki bi vodila posle izgradnje. V tem podjetju pa bi bili spet tisti, ki sedaj vrtajo v Slovenski proračun luknje.

Ko smo delali izračue je izredno pametno podrpeti vodstvo LUKE Koper, da se pristopi k izgradnji drugega tira in tretjega pomola tako, da se omogoči pristanek večjih ladij in možnost transporta tovora v kontejnerjih da se preusmeri potem v manjše pošiljke, katere so naročili potrošniki in podjetja ali podjetniki. Tukaj bi lahko potem železnica spet imela delo za nedoločen čas in bi bili vsi zadovoljni.

Kdor pa misli, da bo držal samo mašinco pri vrtanjo v vreče in kradel denar pa je iluzorno priačkovati, da bomo šli naprej.

Zato je predhodni sogovornik lepo napisal primerjavo in je še kako resnična. Kopa delamo izračune razvoja gospodarstva pa moramo biti pošteni, da je modernizacija industrije popolnoma pogorela. ZAto bi bilo dobro razmišljati tudi o sočasnem uvozu določenih izdelkov, kateri bi bili dogradili končni produkt pri nas.

Vizija prvega direktorja Luke Koper,
neumornega Danila Petrinje, ki je najbolj
zaslužen za prvi tir, še ni zvodenela,
je živa - sodobno pretočnost 'zahteva' !

Sodražan

»HIMNA SLOVENSKIH POMORŠČAKOV«

»Mi smo slovenski pomorščaki,
Ne ustraši nas vihar morja
Ne silni vali črni ne oblaki
Ne ukrotijo slovenskega srca.

Glej, v vetru se vije trobojnica nam
Sam gorski sneg na njem blesti
In z njim se staplja naša kri
Po sredi se sinji morja trak iskri,
To Domovine naše simbol je novih dni.

In pluli bomo skozi viharje,
Skoz meglo, dež, prek vseh meja
Povsod bo naša Domovina
In njena slava in ponos - hura!«

70 LET POMORSKE ŠOLE

Srednja pomorska šola iz Portoroža se pripravlja na praznovanja 70. obletnice ustanovitve šole. Osrednja proslava bo sicer prihodnje leto, za letošnjo jesen pa šola skupaj s Pomorskim muzejem Piran pripravlja razstavo. A zanjo že zdaj potrebuje pomoč tistih, brez katerih šole ne bi bilo - nekdanjih dijakov.

“Ko smo pregledovali gradivo, smo ugotovili, da imamo pravzaprav malo fotografij šole in dijakov v razredih, v delavnicah, na barkah in na pomorskih krstih,” pravi ravnatelj gimnazije, elektro in pomorske šole Borut Butinar. Zato so pozvali vse nekdanje dijakinje, dijake, učitelje in druge, da pobrskajo po svojih predalih in mapah ter pomagajo zbrati čimveč fotografij, skeniranih fotografij, zapiskov, filmov, kostumov, plakatov, zapiskov in drugega materiala, ki bo pomagal pri postavitvi razstave in pisanju zbornika, pa tudi za šolski arhiv in spletno stran. “Cilj je med drugim narediti primerjavo dela v šoli in na ladji nekoč in danes,” pravi Butinar. Najlepše fotografije bodo dobile stalno mesto na stenah šole.

Material - fotografije šole, razredov, sošolcev, dela na šoli, delovne prakse, delavnic, na ladjah - bodo zbirali do junija. Predvsem pa želijo za razstavo zbrati fotografske prizore z Neptunovih krstov od začetka šole do danes ter zbrati imena in priimke prav vseh, ki so se v sedmih desetletjih poskusili v vlogi Neptuna. Oblikovali so tudi profil Pomorc sem bil na Facebooku.

Pomorska šola je bila sicer uradno ustanovljena 1. marca 1947, prvi pomorski krst prvošolcev pa so pripravili že prej, tako da bo 70. Neptun iz morja stopil že letos septembra. Na jubilejnem krstu bodo tako predstavili zbornik, v Monfortu v Portorožu pa pod okriljem Pomorskega muzeja Sergeja Mašere iz Pirana odprli razstavo vseh pomorskih krstov in dejavnosti srednje pomorske šole.
www.primorske.si/201...0-Neptunov

Ob tem velikem jubileju vsem pomorcem želim mirno morje!

25 LET ZAVEZE K POMORSKI USMERITVI

Danes je slovenski dan pomorstva, ki ga država obeležuje v spomin na sprejem resolucije o pomorski usmeritvi naše države 7. marca 1991. Na proslavi, ki jo zvečer v Portorožu pripravljata uprava za pomorstvo in ministrstvo za infrastrukturo, bo osrednji gost minister Peter Gašperšič.

V leta 1991 sprejeti resoluciji je zapisano, da je bil slovenski narod v svoji zgodovini vselej tudi pomorsko usmerjen ter bo to usmeritev ohranjal in razvijal tudi v prihodnje. Takrat so se v vrhu države zavezali, da bo Slovenija vodila gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena, zato bo med drugim podpirala razvoj koprskega pristanišča in prek njega usmerjenega tranzitnega in kopenskega prometa.

“Koprsko pristanišče mora postati pomembno in ekološko čim manj obremenjeno pristanišče srednjeevropskega prostora. Zato je treba vzpostaviti prometne povezave Kopra z madžarsko in avstrijsko mejo, ki bodo enakovredne povezavam konkurenčnih pristanišč,” piše v resoluciji.

Pomorstvo pa niso samo pristanišče in logistika, ampak je še precej več. V Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu tako danes do 17. ure obiskovalcem ponujajo brezplačen ogled stalne zbirke in dveh razstav.
www.primorske.si/201...-usmeritvi

Navigare necesse est, vivere non est necesse.
(Odpluti na morje je nujno, živeti pa ni nujno)
Gnej Pompej Veliki

Predaj se vetrom - naj gre, kamor hoče!
Naj srce se navriska in izjoče!
Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran...
Oton Župančič, Moto

DAN POMORSTVA 2021

Slovensko pomorstvo je v 30 letih, odkar je bila sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi države, nazadovalo, pravi dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Peter Vidmar. “Največja težava je, ker se s tem, ko nekatere pomorske dejavnosti pešajo in pomorski cikel ni sklenjen, izgublja tudi pomorsko znanje,” poudarja. Država pa še nima sistemskega pristopa do pomorstva, dodaja.

“Največji poudarek je na Luki Koper in pristaniški dejavnosti, torej na širši, pomorsko-prometni-logistični panogi,” pravi Peter Vidmar. Pomorstvo v ožjem smislu pa nazaduje. “Pri usposabljanju pomorščakov imamo sicer vse zahtevane mednarodne certifikate STCW, da lahko plujejo kjerkoli po svetu, a pomorcev je relativno malo. Po ocenah imamo manj kot 500 aktivnih pomorščakov. Še pred 20 leti jih je bilo bistveno več,” poudarja dekan.

Naši aktivni pomorščaki so nezadovoljni, saj so na slabšem v primerjavi s tem, kako imajo ta status urejen druge pomorske države, že Hrvaška denimo. Tam imajo pomorščaki pri dohodnini 100-odstotno davčno olajšavo, pri nas 50-odstotno. Zagate so tudi pri pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju.

“Pomorščak, denimo, pri nas ne more dobiti posojila na banki. Lahko ima odličen zaslužek na ladji in bi zlahka vračal kredit. A mu ga ne odobrijo, ker pri zaposlovanju pomorščakov pač ne obstaja redna zaposlitev,” težavo, ki bi se jo dalo z nekaj posluha hitro rešiti, izpostavlja Peter Vidmar.
Ni pogojev za ladjarje

Poleg tega nimamo strategije, kako naj ladjarsko podjetje dela in se razvija, da bi lahko zaposlovalo slovenske pomorščake in zagotavljalo pripravništva, kar je tudi za fakulteto pereč problem. Niti razprava o davku na tonažo ni pripeljala nikamor.

“Tudi zato imajo ladjarji problem in životarijo. Na tem področju smo naredili precej korakov nazaj v primerjavi s tem, kar smo v preteklosti že imeli. Vidi se, da država še nima sistemskega pristopa do pomorstva,” meni.
Pomorski cikel se mora spet zavrteti

Prav tako smo izgubili ladjedelništvo oziroma popravilo ladij, ki je pomemben steber pomorstva.

“To sicer nima velikega doprinosa h gospodarski rasti. A v taki panogi običajno delajo ljudje, ki ladje poznajo, denimo bivši ladijski strojniki, ki so se po letih plovbe odločili za delo na kopnem. Ko nimaš dovolj pomorcev, niti takih panog na kopnem ne moreš razvijati. Postopno se ta znanja izgubijo in je ta cikel prekinjen. Morali bi vzpostaviti pogoje, da se ta cikel lahko spet zavrti,” pravi Vidmar.

Fakulteta lahko prispeva svoj delež, tako da se s programi prilagaja potrebam, v tem primeru tehničnim potrebam obalnega pomorskega gospodarstva.

“Zdi se nam pomembno, da razvoj pristaniške dejavnosti ostaja v rokah pomorskega inženirstva. Tako bomo program ladijskega strojništva razširili v pomorsko strojništvo za pridobivanje dodatnih znanj o gradnji pomorske infrastrukture, pomolov, privezov, sidranja boj in še česa,” našteva.
Pomorstvo potrebuje svoj direktorat

Na ravni države po njegovem manjka konkreten dokument o pomorski strategiji Slovenije, ne samo o pomorskem gospodarstvu, ampak širše. “Primer, Hrvaška in Italija razglašata svoji gospodarski coni. S čim bomo mi argumentirali naše nacionalne in pomorske interese, če na nacionalni ravni nimamo operativnega dokumenta, ki bi to opredeljeval?” se sprašuje.

Težava je tudi v tem, da je na ministrstvu za infrastrukturo pomorski sektor zelo majhna enota. “Ta predvsem skrbi, da je naša zakonodaja skladna s pomorskimi direktivami na področju pomorstva. A strateškega razvoja pomorstva se ne da delati le s pravnimi akti. Pomorstvo bi moralo dobiti svoj direktorat na ministrstvu za infrastrukturo in ljudi, ki bi tam postavljali pomorsko politiko,” sklene Vidmar.
www.primorske.si/pri...a-na-banki

MISEL DNEVA

“Pomorščak pri nas ne more dobiti kredita na banki. Lahko ima odličen zaslužek in bi zlahka vračal kredit, a če želi investirati, mora z gotovino. Ker pri zaposlovanju pomorščakov pač ne obstaja redna zaposlitev.”
Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet
Primorske novice, 6.marec 2021
www.primorske.si/