Eno so ideje, drugo pa realnost. Pred časom je obstajal CVI? Kaj so bile njegove slabosti in zakaj ga je bilo potrebno ukinit? Potem pa lahko razmišljamo dalje.

Doma, na domačem računalniku uporabljam Linux (Ubuntu) in druge odprtokodne programe v slovenščini, lahko se namestijo tudi v drugih jezikih, programi so odlični in zastonj (manjše donacije so zaželene), vse deluje, se povezuje, tudi z windowsi, torenti, Ubuntu ne potrebuje protivirusnih programov...manjše težave so le v nameščanju programov, ki niso v galeriji...Brskalnik Firefox deluje kot v Windowsih, vse je gor. Zakaj slovenska javna uprava ne uporablja Linuxe? Verjetno za to, ker pri »nakupu« Linuxov ni provizij, pri nakupu Libre ali Open offica ni korupcijskega bonusa...ni prodajalcev, mešetarjev, stricev, posrednikov...

In seveda dostopanje do podatkov v oblakih. V resnici gre le za nekaj močnih podatkovnih strežnikov, ki hranijo iste podatke, do katerih pa sočasno dostopajo različni javni uslužbenci.

Vedno mi grejo lasje pokonci, ko nekdo reklamira storitve "v oblaku", potem se pa izkaze, da ima streznik in se en redundantni streznik, in to je to.

To ni oblak. Na svetu obstaja le nekaj ponudnikov "oblacnih" storitev, in to so velikani kot so Amazon, Google, RackSpace. Ki dejansko lahko vzdrzujejo datacentre z stotisoci procesnih enot, kjer je redundanca tudi krajevna (torej so podatki shranjeni recimo v Dublinu in v Frankfurtu), kjer imajo redundantno napajanje, itd.

Imam obcutek da ce pride kaksna naravna katastrofa manjsega obsega (poplave) bo marsikateri "oblak" slovenskih ponudnikov kompletno sel rakom zvizgat.

Fidel Krupić - načelnik upravne enote Velenje pač nima pojam o IT-ju. Prehod v oblak sam po sebi še ne pomeni prihrankov. Nasprotno, na dolgi rok ene zajedalce zamenjaš za druge, ki so, verjemite mi , 100x bolj specializirani za cash drain.

[FIN-311684]
Doma, na domačem računalniku uporabljam Linux (Ubuntu) in druge odprtokodne programe v slovenščini, lahko se namestijo tudi v drugih jezikih, programi so odlični in zastonj (manjše donacije so zaželene), vse deluje, se povezuje, tudi z windowsi, torenti, Ubuntu ne potrebuje protivirusnih programov...manjše težave so le v nameščanju programov, ki niso v galeriji...Brskalnik Firefox deluje kot v Windowsih, vse je gor. Zakaj slovenska javna uprava ne uporablja Linuxe? Verjetno za to, ker pri »nakupu« Linuxov ni provizij, pri nakupu Libre ali Open offica ni korupcijskega bonusa...ni prodajalcev, mešetarjev, stricev, posrednikov...

Drži, ampak ne misli si, da je pojav omejen samo na Slovenijo. Župan Muenchena je naredil preboj, prekinil z MS in preklopil na odprto kodo. Ni šlo zlahka, politično podprti lobiji so močni kot hudič. K njemu je na vrata trkal Steve Ballmer osebno. Ameriška politika in diplomacija delujeta usklajeno. Jaz cenim ZDA, ampak oni tukaj gledajo svoje interese. Tudi mi moramo svojega. Cerar je bil v ZDA na delovnih počitnicah, ko so mu vtaknili prst v rit, je rekel, da je vse relativno, v končni fazi imamo vsi prst v riti. SLO država bo plačevala na miljone za licence, ki jih ne potrebuje.

[bc123a]
> In seveda dostopanje do podatkov v oblakih. V resnici gre le za nekaj močnih podatkovnih strežnikov, ki hranijo iste podatke, do katerih pa sočasno dostopajo različni javni uslužbenci.

Vedno mi grejo lasje pokonci, ko nekdo reklamira storitve "v oblaku", potem se pa izkaze, da ima streznik in se en redundantni streznik, in to je to.

To ni oblak. Na svetu obstaja le nekaj ponudnikov "oblacnih" storitev, in to so velikani kot so Amazon, Google, RackSpace. Ki dejansko lahko vzdrzujejo datacentre z stotisoci procesnih enot, kjer je redundanca tudi krajevna (torej so podatki shranjeni recimo v Dublinu in v Frankfurtu), kjer imajo redundantno napajanje, itd.

Imam obcutek da ce pride kaksna naravna katastrofa manjsega obsega (poplave) bo marsikateri "oblak" slovenskih ponudnikov kompletno sel rakom zvizgat.

Oblak pomeni predvsem to, da lahko fizični strežnik v lokalni kleti nadomestiš s tistim v oblaku. In dinamično skaliranje performans glede na potrebe. Edino ekonomija velikega obsega lahko tukaj, glede na lokalno železje v kleti, zagotovi neke prihranke. Programska oprema je druga zgodba.. Office lahko zagotoviš tudi v oblaku, (čeprav je trenutno njegova funkcionalnost na nivoju kamene dobe), neko specializirano programsko opremo pa dosti težje. Bohnedaj , da bi jedro poslovanja preselil v oblak, si tudi ne predstavljam kako ko bi delovalo npr. skladišče robe, ko enkrat crkne internet.

Slovenski oblaki bi bili lahko druga zgodba, glede na majhnost države je možno lažje obvladovati tveganja. Državno upravo v enem oblaku je možno doseči in tudi za razumne stroške. Ne v celoti seveda, ampak po pameti. Vse seliti v oblak, samo zato da bo v oblaku, je pač glupost. In kup slovenskih firm bi tukaj lahko zaslužilo miljone na odprti kodi...

[vickibedi]
Oblak pomeni predvsem to, da lahko fizični strežnik v lokalni kleti nadomestiš s tistim v oblaku. In dinamično skaliranje performans glede na potrebe.

Tako je. In da to funkcionira moras imeti pac oblak, ne server sobe z dvema serverjema :)

Edino ekonomija velikega obsega lahko tukaj, glede na lokalno železje v kleti, zagotovi neke prihranke.

Odvisno. Zelezja pri amazonu pac ni treba vzdrzevati, backupe delas s klikom miske, geografsko selis masine s klikom miske, lokalno jih selis kar med delovanjem, itd.

(uporabljam amazon aws za osebne potrebe tako da vem priblizno kako laufa pravi oblak :)

Ce imas pa server room v kleti je pa to tako da vsaka stvar pomeni dejansko sraufanje, in "nadgradnja" pomeni dva dni downtajma, pa se kaksen dan vec, ce se kaj zakomplicira. Tako kot prejsnji teden cobiss :)

Programska oprema je druga zgodba.. Office lahko zagotoviš tudi v oblaku, (čeprav je trenutno njegova funkcionalnost na nivoju kamene dobe), neko specializirano programsko opremo pa dosti težje. Bohnedaj , da bi jedro poslovanja preselil v oblak, si tudi ne predstavljam kako ko bi delovalo npr. skladišče robe, ko enkrat crkne internet.

Ce je oblak ok zastavljen, to ni noben problem. Pac najames windows instance in gor namestis programsko opremo, ki jo rabis.

Ce pa internet crkne je pac konec pri vsakem oblaku, to je pac potem prakticno edina sibka tocka. Lokalni support potem lahko zreduciras na to, da ti zaprmej nikoli nikoli ne pade internetna povezljivost, odpadejo pa vse komplikacije z sobo v kleti...

[bc123a]
> [vickibedi]
> Oblak pomeni predvsem to, da lahko fizični strežnik v lokalni kleti nadomestiš s tistim v oblaku. In dinamično skaliranje performans glede na potrebe.

Tako je. In da to funkcionira moras imeti pac oblak, ne server sobe z dvema serverjema :)

> Edino ekonomija velikega obsega lahko tukaj, glede na lokalno železje v kleti, zagotovi neke prihranke.

Odvisno. Zelezja pri amazonu pac ni treba vzdrzevati, backupe delas s klikom miske, geografsko selis masine s klikom miske, lokalno jih selis kar med delovanjem, itd.

(uporabljam amazon aws za osebne potrebe tako da vem priblizno kako laufa pravi oblak :)

Ce imas pa server room v kleti je pa to tako da vsaka stvar pomeni dejansko sraufanje, in "nadgradnja" pomeni dva dni downtajma, pa se kaksen dan vec, ce se kaj zakomplicira. Tako kot prejsnji teden cobiss :)

To je pač user experince, ki ga oblačniki hočejo doseč. Pri njih v kleteh pa vroče kot v peklu, ker pleh je pač pleh, ne glede na to kje stoji...

> Programska oprema je druga zgodba.. Office lahko zagotoviš tudi v oblaku, (čeprav je trenutno njegova funkcionalnost na nivoju kamene dobe), neko specializirano programsko opremo pa dosti težje. Bohnedaj , da bi jedro poslovanja preselil v oblak, si tudi ne predstavljam kako ko bi delovalo npr. skladišče robe, ko enkrat crkne internet.

Ce je oblak ok zastavljen, to ni noben problem. Pac najames windows instance in gor namestis programsko opremo, ki jo rabis.

Ce pa internet crkne je pac konec pri vsakem oblaku, to je pac potem prakticno edina sibka tocka. Lokalni support potem lahko zreduciras na to, da ti zaprmej nikoli nikoli ne pade internetna povezljivost, odpadejo pa vse komplikacije z sobo v kleti...

Ja, trend kaže, da bodo lokalni It-jevci več ali manj samo še za vštekat internet kabel. Nisem preveč optimist, v tem primeru, glede lokalne IT industrije. Mogoče sem staromoden, ampak to je dolgoročno pogodba s hudičem...

[vickibedi]
Ja, trend kaže, da bodo lokalni It-jevci več ali manj samo še za vštekat internet kabel. Nisem preveč optimist, v tem primeru, glede lokalne IT industrije. Mogoče sem staromoden, ampak to je dolgoročno pogodba s hudičem...

Nisem tako pesimisticen, se vedno bo treba furati ves IT v oblaku, in to bodo delali lokalni itjevci, ne bodo si pa vec mazali rok s sraufanjem, menjavanjem ventilatorjev, crknjenih napajalnikov, crknjenih diskov v raidu, itd.

To je povsem logicna pot napredka in je za IT samo dobra. Ker downtime zato ker ti (recimo) crkne napajalnik za 100 EUR je res brezveze.

Skratka, lokalnim ITjevcem ne bo zmanjkalo dela, bo pa to res pravo delo za strokovnjake, ne za "mehanike". Se vedno bo treba instalariti in nadgrajevati softver, stimati balancerje, da ne omenjamo da mora nekdo tudi elasticnost nastimati tako, da "oblacniku" ne podaris prevec denarja za malo truda...

[rename]
Lahko bi tudi kar vse državne birokrate dali v en tak oblak.

Amazon ima celo storitev za US government:

aws.amazon.com/govcloud-us/

status.aws.amazon.com/govcloud

[bc123a]
> [vickibedi]
> Ja, trend kaže, da bodo lokalni It-jevci več ali manj samo še za vštekat internet kabel. Nisem preveč optimist, v tem primeru, glede lokalne IT industrije. Mogoče sem staromoden, ampak to je dolgoročno pogodba s hudičem...

Nisem tako pesimisticen, se vedno bo treba furati ves IT v oblaku, in to bodo delali lokalni itjevci, ne bodo si pa vec mazali rok s sraufanjem, menjavanjem ventilatorjev, crknjenih napajalnikov, crknjenih diskov v raidu, itd.

To je povsem logicna pot napredka in je za IT samo dobra. Ker downtime zato ker ti (recimo) crkne napajalnik za 100 EUR je res brezveze.

Skratka, lokalnim ITjevcem ne bo zmanjkalo dela, bo pa to res pravo delo za strokovnjake, ne za "mehanike". Se vedno bo treba instalariti in nadgrajevati softver, stimati balancerje, da ne omenjamo da mora nekdo tudi elasticnost nastimati tako, da "oblacniku" ne podaris prevec denarja za malo truda...

... OK, ampak kolikor jaz razumem te zadeve, toti "oblak" ni nekaj nekje v oblakih, ampak je samo še en računalnik nekje v neki kleti ...

P.S.: najbolj je hecno, ko ob silnih varnostnih protokolih vse skrivnosti svojega poslovanja prostovoljno daš pred nos nekomu nekje v oblakih ... khmm, kdor bo dal, če bo dal ...

[najobj]
P.S.: najbolj je hecno, ko ob silnih varnostnih protokolih vse skrivnosti svojega poslovanja prostovoljno daš pred nos nekomu nekje v oblakih ... khmm, kdor bo dal, če bo dal ...

Omenjam kot zanimivost. CIA, FBI, NSA in ameriško ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) uporabljajo Amazonov oblak. :)

[najobj]
... OK, ampak kolikor jaz razumem te zadeve, toti "oblak" ni nekaj nekje v oblakih, ampak je samo še en računalnik nekje v neki kleti ...

Saj ti jaz ravno razlagam, da je to, kar ponujajo slovenski ponudniki, en slab vic, in ne oblak. Oblak je mreza datacentrov, kot jih imata Amazon ali Google.

TO je pravi cloud:

aws.amazon.com/about...structure/

i2.cdn.turner.com/mo...24x576.png

In jaz trdim, da v sloveniji NIHCE ne zmore ponujati svojega clouda. Ker ga enostavno nima. Server soba v kleti, ali pa dve server sobi pac ni cloud.

P.S.: najbolj je hecno, ko ob silnih varnostnih protokolih vse skrivnosti svojega poslovanja prostovoljno daš pred nos nekomu nekje v oblakih ... khmm, kdor bo dal, če bo dal ...

Se enkrat. V pravem, postimanem oblaku to ni problem, ker imas vse podatke enkriptirane, in to transparentno, tako da niti ponudnik oblaka ne more do njih.

docs.aws.amazon.com/...ption.html

[Vinci]
> [najobj]
> P.S.: najbolj je hecno, ko ob silnih varnostnih protokolih vse skrivnosti svojega poslovanja prostovoljno daš pred nos nekomu nekje v oblakih ... khmm, kdor bo dal, če bo dal ...

Omenjam kot zanimivost. CIA, FBI, NSA in ameriško ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) uporabljajo Amazonov oblak. :)

Tudi vojska, za nekriticne zadeve:

aws.amazon.com/compliance/dod/

[Vinci]
> [najobj]
> P.S.: najbolj je hecno, ko ob silnih varnostnih protokolih vse skrivnosti svojega poslovanja prostovoljno daš pred nos nekomu nekje v oblakih ... khmm, kdor bo dal, če bo dal ...

Omenjam kot zanimivost. CIA, FBI, NSA in ameriško ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) uporabljajo Amazonov oblak. :)

... eh, njim pa varnost res ni noben problem, če pa CIA, FBI, NSA in ameriško ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) nadzirajo Amazonov oblak ...

P.S.: sem pač staromodno bitje in ko sem prebral toti www.finance.si/88398...%8Devalcev članek, bom tudi na banki imel samo še minus na TRR ...

[najobj]
> [Vinci]
> > [najobj]
> > P.S.: najbolj je hecno, ko ob silnih varnostnih protokolih vse skrivnosti svojega poslovanja prostovoljno daš pred nos nekomu nekje v oblakih ... khmm, kdor bo dal, če bo dal ...

> Omenjam kot zanimivost. CIA, FBI, NSA in ameriško ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) uporabljajo Amazonov oblak. :)

... eh, njim to res ni noben problem, če pa CIA, FBI, NSA in ameriško ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) nadzirajo Amazonov oblak ...

Ampak vseeno so prostovoljno dali svoje podatke pod nos na primer slovenskim obveščevalcem. Ali ne?

[Vinci]
> [najobj]
> > [Vinci]
> > > [najobj]
> > > P.S.: najbolj je hecno, ko ob silnih varnostnih protokolih vse skrivnosti svojega poslovanja prostovoljno daš pred nos nekomu nekje v oblakih ... khmm, kdor bo dal, če bo dal ...
>
> > Omenjam kot zanimivost. CIA, FBI, NSA in ameriško ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) uporabljajo Amazonov oblak. :)

> ... eh, njim to res ni noben problem, če pa CIA, FBI, NSA in ameriško ministrstvo za pravosodje (Department of Justice) nadzirajo Amazonov oblak ...

Ampak vseeno so prostovoljno dali svoje podatke pod nos na primer slovenskim obveščevalcem. Ali ne?

... čuj, ne vem, koliko si star, ampak včasih smo v JNA temu rekli zavaravanje neprijatelja ...

No, preden podatke preneseš v cloud jih lahko seveda šifriraš.

[rename]
Tako,,kot so pred 40 leti v racunovodstvih imeli kopico ljudi, ki so na roke knjizili.....in danes ne knjizijo nic vec na t-konte....bi sedaj lahko vecino drzavne papirologije izvajas avtomatizirano.

Problem je v tem, da so formalno/zakonodajno gledano ti papirji se vedno ODLOCBE, torej mora imeti uradnik dolocena pooblastila, da se ODLOCA.

Vecina tega dela je avtomatskega in copypastanja zato je najprej treba ukiniti te nestevilne odlocbe in sprejeti dejstvo, da gre za avtomatizem. Posledicno so lahko najprej v prvi fazi te stvari narejene hitreje in z manj ljudi, potem pa tudi avtomatsko.

Ampak dokler bo treba za dodelitev ocetovskega dopusta odlocbo z 4 gosto tipkanih straneh, ceprav je dodelitev prakticno avtomatizem na podlagi statusov oceta, matere, otroka in dohodkov oceta, ne bos videl v tem racunalnika.

[rename]
Tocno tako!
Saj zato pa pravim, da naj ta nacelnik upravne enote, ki je v prostem (?) casu kolumnist Financ, razmislja o poenostavitvi procesov (beri: pomete najprej pred svojim pragom), namesto da pametuje o stvareh, ki jim ni dorasel.

No, verjetno to ni v njegovi pristojnosti. Ne more vodja ue odlociti da odlocbe izdajajo nizje kvalificirani uradniki, tudi ce bi jih glede na vsebino lahko. Verjetno si 4 stranske odlocbe o ocetovskem dopustu ni izmislil on, ampqk molji na ministrstvih.