[republican]
> Pričakujejo tudi, da ponudnik razume, da smo si s povprečno plačo pred desetimi leti lahko kupili 2.500 kilogramov korenja, danes pa le še približno petino tega, torej da zaradi manjše kupne moči postavi dosegljivo in pošteno ceno.

Pošteno ceno za koga? Ponudnik bo prideloval in prodajal korenje samo, če se mu bo to splačalo. Če s "pošteno" ceno korenja (ali česarkoli) ne bo dovolj zaslužil, ga pač ne bo prideloval in prodajal.

P.S. Od kod podatek, da smo pred desetimi leti s povprečno plačo lahko kupili pet krat več korenja, kot danes?

Gledajo povprečje revežev ............kjer vsak cent šteje in teh je vsak dan

To, da nam je kupna moč drastično padla, čivkajo že vrabčki na strehi.

Izračun je sila preprost - če upoštevaš da je povprečno neto plača v 2015 tam cca. 1000€ in je povprečna cena korenja na tržnicah znašala okoli 2€, dobiš z eno povprečno plačo cca. 500kg korenja

No, leta 2005 so bili podatki sledeči - povprečno neto plača je bila cca. 170 tisoč tolarjev, korenje na tržnicah pa je stalo okoli 70 tolarjih (cca. današnjih 30 centov), z eno povprečno plačo si torej dobil slabih 2500kg korenja
Vir:
www.uradni-list.si/1...t?id=59953

iz 2500kg korenja na 500kg korenja v samo 10 letih... toliko o padcu kupne moči za nekoga, ki kupuje korenje na tržnicah ...

beseda 'poštena' pomeni, da se bo splačalo obema - tako kupcu kot prodajalcu (in ne samo prodajalcu). Gre za win-win kombinacijo (ki si jo želita tako kupec kot kmet) in so poleg izključno procesa prodaje-nakup, ki smo ga vajeni v trgovinah, pomembni še drugi dejavniki, ki so zelo dobro opisani v samem prispevku. Ni vse v zgolj ceni, pomembni so še številne druge stvari (kvaliteta zelenjave, zaupanje v pridelovalca itd.)!

[FIN-551172]
To, da nam je kupna moč drastično padla, čivkajo že vrabčki na strehi.

Izračun je sila preprost - če upoštevaš da je povprečno neto plača v 2015 tam cca. 1000€ in je povprečna cena korenja na tržnicah znašala okoli 2€, dobiš z eno povprečno plačo cca. 500kg korenja

Seveda si gladko spregledal da so se vmes pojavili diskonti in so trznice postale samo preseravanje za wannabe ekolosko osvescene pametnjakovice s prevec denarja.

V lidlu celo BIO korenje stane 1.5 EUR.

www.lidl.si/sl/5658....il&id=7105

Podobno velja za lajnanje o tem, kako je bilo v socializmu boljse. V socializmu si imel manj izbire kot sedaj v najcenejsem diskontu (Eurospin) in roba je bila bistveno slabsa.

Ce sedaj nakupujes v Eurospinu in pozabis na vse stvari, ki jih v socializmu itak nisi mogel kupiti, bos ugotovil da je kupa moc mocno zrasla.

[bc123a]
> [FIN-551172]
> To, da nam je kupna moč drastično padla, čivkajo že vrabčki na strehi.
>
> Izračun je sila preprost - če upoštevaš da je povprečno neto plača v 2015 tam cca. 1000€ in je povprečna cena korenja na tržnicah znašala okoli 2€, dobiš z eno povprečno plačo cca. 500kg korenja

Seveda si gladko spregledal da so se vmes pojavili diskonti in so trznice postale samo preseravanje za wannabe ekolosko osvescene pametnjakovice s prevec denarja.

V lidlu celo BIO korenje stane 1.5 EUR.

Preverjeno danes v Hoferju, ne-bio korenje je 86 centov/kg.

Tu je pa se neka preglednica z MPC 0.39 EUR:

spotidoc.com/doc/362...an-artikel

[kajulci]
Bc, a ti veš, da ima katerakoli hrana (zelenjava, meso itd.) lahko boljši ali slabši okus? Da je seveda korenje nekje dražje in nekje cenejše, ampak da je tudi nekje boljše in nekje slabše? Zelenjava v marketih (Šparih, Hoferjih) je bistveno slabšega okusa (in torej bistveno slabše kvalitete) kot na tržnici od večine kmetov.

Hofer ima paradajz Lust. Ki ga kupujem tam. Ostale zelenjave se pripravljene solate, ki so tudi dobre.

Isto velja za meso, pa mleko, pa itd. Če gremo v Hofer, ki ga tako rad izpostavljaš, jaz sem v Hoferju sprobala marsikaj in to večkrat: bio mleko v Hoferju ima zelo švoh okus. Nebio mleka iz Hoferja, in tu govorim o polnomastnih mlekih, pa

Pijem 3.5 Alpsko od LJ mlekarn. Ker ima zame dober okus. Ne vem od cesa pride, a mi je dober.

okus. Da ne govorim o mesu v trgovinah, ne vem po čem ima okus, po mesu ziher ne, vonja pa itak nima. Moj dragi je tudi (bil) tvoje sorte, ni glih ločil okusov pri hrani. Gor je zrasel v familiji, kjer hrana ni imela glih nekega okusa, predvsem pa je v vsaki kuhani hrani pri njih cel kup nekih zelišč, pa začimb, pa vegeta itd.

Pri meni ni vegete, so pa mocni okusi, ja.

Glede ostalega: lej, nekdo je zacel opletati s tem kako je padel standard. Moj odgovor je: ce si revez so zate diskonti. Ne glede na okus.

Sedaj je se tega treba da bo obisk trznice osnovna clovekova pravica.

Tisti ki si lahko privoscijo pot na drug konec mesta za meso, lej, kar naj, nikomur ne prepovedujem.

Meni to ni prioriteta, ker kot receno cenim druge okuse.

Mam pa poln kufer jamra kako si revezi ne morejo privosciti X. Ja saj normalno, ker X ni za reveze.

Aja, pa debata je bila o korenju. Ki ga vecina slovencev flikne v govejo juho, tako da je cist brezveze debatirati o izvornem okusu :)

očitno nisi kupoval korenja 10 let nazaj, če ne ne bi potreboval vira :)

Cena za zelenjavo in sadje leto 2005:

www.stat.si/doc/pub/...827-06.pdf
(glej stran 36)

Mislim da je kajulci zelo lepo odgovorila, bi pa še dodal da nekateri raje kupujejo zelenjavo od kmeta direktno - torej ne gre za 'preseravnje', ampak za to, da nekateri ločijo jabolka in hruške in so za kvaliteto pripravljeni plačati več... ne moreš primerjati po okusu korenja, ki je bil za lidl ali hofer pridelan v več tisoč tonah s korenjem kmeta, ki komaj pridela 1 tono korenja... je pa dosti lažje primerjati ceno, kjer razumljivo velja logika ekonomije obsega ... ampak a ni potem korenje, ki se ga proda v več tisočih ton relativno drago (če se ga prodaja po 1,6€/kg) v primerjavi s korenjem, ki ga manjši kmet pridela v zelo majhnih količinah in ga prodaja za nekaj deset centov dražje?

se pa ne bi mogel strinjati z izjavo, da je kupna moč zrasla, ker toliko ljudi, kot se je zdaj znašlo pod pragom revščine, nikoli ni bilo v socializmu (pa ne preferiram socializem!), sicer pa itak številke povedo vse, res škoda najinih besed

in tud en strinjam se s tvojo izjavo, da če si revež, so zate diskonti ... če si revež in gledaš zgolj na vsak cent, lahko marsikaj počneš zastonj/brezplačno, ti narava vse nudi brezplačno, samo znati se moreš ozreti naokrog, kaj postoriti/nabrati in imaš lahko najbolj eko in lokalno hrano lahko hitro zastonj ... diskonti samo podpirajo človekovo 'lenobo' preživetja in so bili ustvarjeni le zato, da pod pretvezo nizkih in ugodnih cen skrijejo visoke marže in vsa izkoriščenja/oderuštva, ki se na tej poti dogajajo. Dobra oddaja na to temo je bila pred kratkim predvajana v tem dokumentarnem filmu:

www.facebook.com/RTV...183150300/

(žal jo ni v arhivu, tako da celoten ogled ni možen)

Težko se strinjam s tem, da je EKO korenje iz Lidla (več tisoč ton pridelka) enako kot eno eko korenje slo kmeta, ki ima cca. tono pridelka.

Razumljivo je, da je zaradi ekonomije obsega takšno korenje v lidlu cenejše, a če se lahko primerja cena, se v okusu in kvaliteti pridelki takšna dva zagotovo ne moreta primerjata. Že po defaultu ne.

Vsak, ki je poskusil oba 'eko tipa' korenja, ve o čem govorim. In zato nekateri kupujejo na eko tržnicah direkt od kmetov, kljub višji ceni, tuki se ne gre za preseravanje, ampak čisto razlikovanje med jabolki in hruškami.

In če to res drži, da je kupna moč potrošnikov zrasla, ne vem zakaj je v Sloveniji prag revščine čedalje nižji in vsi samo jambrajo, kako je težko živeti v Sloveniji. Ker v socializmu takšnih očitkov niso mogel ravno poslušati na vsakem vogalu, kot je to možno sedaj ...

Tudi ti nisi kupoval, ker to je odkupna cena pri pridelovalcih, ne na tržnici. Lani je bila povprečna odkupna cena pri pridelovalcih 0,38 EUR ali okrog 91 tolarjev. Na tržnici pa je bila povprečna cena v letu 2005 okrog 310 tolarjev. Danes je povprečna cena 1,8 evra (430 tolarjev).

EDIT: Če preračunaš še na plače. Povprečna neto plača je znašala v letu 2005 560 kil korenja, danes pa znaša 555 kil korenja.

Ja, odvisno od dneva. Kakšen dan je višja, kakšen dan pa nižja. :)

Mislim, da se kupna moč v zadnjih 10 letih ni bistveno spremenila, ne da se mi pa iskati uradnih podatkov. Lahko jih poiščeš ti. :)

[FIN-551172]
Mislim da je kajulci zelo lepo odgovorila, bi pa še dodal da nekateri raje kupujejo zelenjavo od kmeta direktno - torej ne gre za 'preseravnje', ampak za to, da nekateri ločijo jabolka in hruške in so za kvaliteto pripravljeni plačati več...

Zakaj ti nekateri potem jamrajo, kako je padel standard? 2005 so pa kupili, tisto kar se je pac dobilo, vecinoma nic bio, in taksno kot je pac bilo.

Lej, se enkrat. O okusih se ne razpravlja. Razpravlja pa se o tem, ali je res padel standard, ce megasuperdobroodkmetkorenje stane 300% vec glede na leto 2005 in primerljive zasluzke.

Ker leta 2005 ni bilo megasuperdobroodkmetakorenja, ampak samo korenje. Tisto navadno korenje je stalo 30 SIT/kg.

[Vinci]
Tudi ti nisi kupoval, ker to je odkupna cena pri pridelovalcih, ne na tržnici. Lani je bila povprečna odkupna cena pri pridelovalcih 0,38 EUR ali okrog 91 tolarjev. Na tržnici pa je bila povprečna cena v letu 2005 okrog 310 tolarjev. Danes je povprečna cena 1,8 evra (430 tolarjev).

EDIT: Če preračunaš še na plače. Povprečna neto plača je znašala v letu 2005 560 kil korenja, danes pa znaša 555 kil korenja.

hvala vinci.

[kajulci]
Bc se torej moti, d je kupna moč zrasla :)

oj pazi, zrasla je iz socializma, od 2005, ko smo bili blizu vrha orgije, pa je gotovo padla. kar je prav in normalno.

s tem da pri korenju niti ni nekih inovacij ki bi povecale produktivnost pridelave, oziroma so prepovedane (gensko spremenjena hrana) ali pa nezazeljene pri potrosnikih (pesticidi)

[kajulci]
>Glede ostalega: lej, nekdo je zacel opletati s tem kako je padel standard. Moj odgovor je: ce si revez so zate diskonti. Ne glede na okus.
>Sedaj je se tega treba da bo obisk trznice osnovna clovekova pravica.
>Tisti ki si lahko privoscijo pot na drug konec mesta za meso, lej, kar naj, nikomur ne prepovedujem.
>Meni to ni prioriteta, ker kot receno cenim druge okuse.
>Mam pa poln kufer jamra kako si revezi ne morejo privosciti X. Ja saj normalno, ker X ni za reveze.
>Aja, pa debata je bila o korenju. Ki ga vecina slovencev flikne v govejo juho, tako da je cist brezveze debatirati o izvornem okusu :)

Ok, s tem se vsem strinjam. Jaz sem to bolj pisala v luči tega, da vedno pišeš kako ima Hofer super Hrano, nič slabše kvalitete kot je drugje. Pa ni paradajz ednina zelenjava :) Lušt je v resnici dober :)

Opa, ce je pa Lust za tebe okusen, pol se tvoj prejsnji prispevek bere kot vic... :-))) brez zamere, mal heca mora bot ;-)

Sicer pa kar se mene tice, vecino jedi naredijo zelisca, zelenjava in npr. vino... edino meso, ki je res okusno samo s soljo (pa se to soljeno ko je ze peceno) je pljucna (in ostali stejki z govejega hrbta)... pa se tu je bolj kot kaj drugega vazno, da je meso ulezano... ;-)

sicer so okusi razlicni, se pa z bisijem popolnoma strinjam, da v hoferju hrana po kvaliteti ne zaostaja za drugimi trgovinami (merk, spar, tus) to pa je tudi vse, noben ne trdi, da je vuha najboljsa na svetu...

LpA

p.s.: ko smo glih omenjali zelisca, ma kdo kaksno "elegantno" resitev za gojenje le-teh na balkonu? Mam vsako leto v cvetlicnih koritih pa se mi kar najprej susijo?!?

[bc123a]
O okusih se ne razpravlja.

Ko kdo želi uganiti z zavezanimi očmi, kakšno hrano okuša, se pogosto zmoti. Deklica je uganila 6 različnih vrst hrane od desetih.

Emily's Blind Taste Test: www.youtube.com/watc...B12GQZwEfU

Res je, to je odkupna cena od kmetov, sem prehitro pogledal v razpredilnici, hvala za popravek

ampak po toliko si lahko dobil tudi na tržnicah, če si kupoval v večjih količinah ...in ja, sem kupoval korenje, ker sem za dobil za rdečega Plečnikovega petstotaka (500 SIT) vrečo cca. 5kg korenja

sicer pa se podatki lahko zelo razlikujejo, npr iz mojega vira npr piše, a je bila cena krompirja na tržnicah v letu 2005 v Ljubljani malo manj kot 130 SIT (torej okoli 53 centov/kg), v Delovi analizi, kjer so primerjali cene iz leta 2005 in 2013, pa je bil krompir v letu 2005 takrat po njihovem 0,32€..odstopanje skoraj za več kot 60%

www.delo.si/assets/m...20cene.pdf

kolikor se spomnim je bila cena manj kot 100 SIT na kg (torej bolj drži Delova cena), ker smo ravno tako vreče 10kg krompirja kupovali z manj kot tisočakom

[rava]
> [bobek13]
> p.s.: ko smo glih omenjali zelisca, ma kdo kaksno "elegantno" resitev za gojenje le-teh na balkonu? Mam vsako leto v cvetlicnih koritih pa se mi kar najprej susijo?!?

Zalivat je treba ;))

Ja kolk vode te rabita en rozmarin alpa timijan? ;-)

baziliko sem itak vsaki dan rabil zalivat cez poletno vrocino... :-)

LpA

[bobek13]
Opa, ce je pa Lust za tebe okusen, pol se tvoj prejsnji prispevek bere kot vic... :-))) brez zamere, mal heca mora bot ;-)

Kot smo rekli, o okusih se ne razpravlja, in ja, lust je edina zelenjava, kjer gledam na znamko. Ostale finte "slovensko" gredo mimo mene.

[rava]
Te enmau hecam ;)
Če se ti čisto vse posuši, imaš mrbit že v teglcih kako rjo

Baje se to lahk potolče na ta način, da daš teglce v mikrovalovko in nabaviš novo zemljo
Tako so mi rekli eni profi zeliščarji, lahk pa, da so me tud nategnili ;))))
Proti rjam lahk narediš natur škropiva - glej fungicidi
zdravozivljenje.eu/n...-pomagamo/

Če je še kaj za dodat, naj pa še kak drug kmet kaj pove, ker jst sem bolj teoretska kmetica zadnje cajte

ne me zalit, pri nasi hisi nimamo mikrovalovke! :-)))

bom pa res probal nove teglce nabavit pa da vidimo kaj bo, ker to da mi dve leti zapored grejo rozmarini (ki so trdozivi ko sam satan) res ni normalno... evo pa se Kajulci bom ubogal, pa vsako jutro mal zemljo poslatal...

komaj cakam pomlad... da mi nau vec treba Lusta kupuvat... :)))

LpA

[bc123a]
> [bobek13]
> Opa, ce je pa Lust za tebe okusen, pol se tvoj prejsnji prispevek bere kot vic... :-))) brez zamere, mal heca mora bot ;-)

Kot smo rekli, o okusih se ne razpravlja, in ja, lust je edina zelenjava, kjer gledam na znamko. Ostale finte "slovensko" gredo mimo mene.

O okusih se ne razpravlja, je rekel Kant, potem pa ga je Nietzsche čisto malo popravil: okusi so edino, o čemer lahko razpravljamo. Vse ostalo je stvar logičnega sklepanja iz danih (bolj ali manj hecnih) premis.

Na (ljubljanksih in primorskih) tržnicah sem naredil eno malo kariero - tako v prodaji kot kasneje v grosiranju za te "kmetovalce".

Debate o kakovosti so izredno težke, ker je najnižji standard v razvitih državah - tudi soveniji - zelo visok. Najslabša zelenjava, mleko, jogurt, meso... je pravzaprav zelo dobro.

Vem, da je to zelo težko dopovedati, ker "oh, kako je blo včasih fajn, zdaj je pa cel svet v pizdi", ampak tukaj iz vas (in nas) resnično govori samo dejstvo, da ste 20 let starejši, in tega noben kmet in noben zdravnik ne more spremeniti.

Priporočam dvakratni slepi preizkus. Oseba A naj nakupuje (v supermarketih naj išče samo DOBRO ROBO, na tržnici pa prav tako!), oseba B naj pripravlja (ne da bi vedela, kje je bilo kupljeno - stvari vzet ven iz embalaže preden jih date v hladilnik), oseba C pa naj pove, če je dobro ali ne. Pa treba ji je povedati, da gre za preizkus dobavitelja surovin, ne za sodbe o kuharju (sicer bodo vedno rekli da je super).

Rezultati bodo zelo zelo randome. Vsaj tako randome bodo, kot izvor robe za supermarkete in "kmete" na tržnici.

-------------

Hvalevredna funkcija, ki jo "kmetje" na tržnici izvajajo, je fukcija strokovnega nabavnika, ki so jo supermarketi zapustili (morali zapustiti). Ko pridete v bolje založen superarket, je tam zlato in drek. Nekateri ste ugotovili, da je paradižnik Gušt zlato, pa še marsikaj drugega vam je všeč. Tudi drek ste prepoznali po svojem okusu, in se ga ne dotaknete. Včasih je bila vloga trgovca, da je selekcioniral, in dreka ni bilo na policah. Z razvojem potrošništva temu ni tako - razlika med drekom in zlatom je vse manjša, znamk je na tisoče, funkcija trgovca je, da ima potrošnik na izbiro 20 znamk istega izdelka, in lahko sam odloča. Tako se potrošnik počuti empowered - to zahteva od trgovca. Stvar upravljalcev znamk je, kako se znajo tržiti in postaviti na police trgovca.

Zato pri nesveži robi stvari gredo na splet - tam so poceni na voljo vse znamke, prodaja je cenejša, KRALJ potrošnik pa lahko bere mnenja drugih KRALJEV.

Če se boste v supermarketih potrudili, boste našli robo, ki je po kakovosti enakovredna boljšim "kmetom". Ampak pri svjem "kmetu" vam tega ni treba početi, ker se nanj zanesete. Problem je, da si ne morete priznati, da je kmet samo zelo usposobljen nabavnik, ne pa resnični proizvajalec.

POTROŠNIK JE OMNIPOTENTEN, ON VSE VE, "KUNDE IST KONIG". Nič ne bo "kmet" namesto njega izbiral, kmet naj pripelje SVOJO robo, on bo pa povedal, če je dobra.

Zato je na tržnici treba lagati. Saj najbrž nihče od vas ni tako neumen, da bi verjel, da je v Sloveniji možno živeti s široko raznolikim pridelovanjem zelenjave in prodajo tega po cca 50 do 100 odstotkov višjem MPC-ju od supermarketa na ENEM ŠTANTU!? (ali na petih, to nič ne spremeni) To lahko počne zdrava upokojenka, ki ji je na kmetijici dolgčas - pa še ona po odprodaji svojega nadaljuje z nabavo od grosista - sicer bi ji bilo dolgčas še naprej.

Ne vem če se spomnite, kako je Evgenija Carl RTV-ja pred cca pol leta "razkrila" naše kmete na italijanski veletržnici. Psi so lajali celo kak teden dni, ampak zdaj je karavana že zdavnaj nazaj na svoji poti. Če je potrošnik shizofren, ponudnik pač mora ponujati shizofrenijo, ali pa propasti.

In prosim - ne poskušajt svojemu "kmetu" zaupati, da spoštujete njegovo vlogo strokovnega nabavnika. Laže namreč tudi državnemu aparatu, ki od njega zahteva skladnost z masko kmeta. S tem ga lahko spravite ob posel in mu na vrat obesite vojsko raznih inšpektorjev. Ti so edini, ki v shizofreniji resnično uživajo. "Posla" jim ne more zmanjkati, hkrati pa se lahko trepljajo po hrbtu, da delajo v dobro ljudi in pravice in države - in drugih domišljijskih bitij.

Tržnice v razvitem potrošništvu so resnično zanimiv prostor. Tistih pet, ki ste tole zgoraj razumeli - dolgujete mi kavo :-) Lahko je iz pravične trgovine, lahko pa tudi "Kod žepanove slaštitarne".

[kajulci]
>Lej, se enkrat. O okusih se ne razpravlja.

V bistvu je z okusi tko: dokler je hrana povprečnega okusa, potem se okusi razhajajo.Ko pa imaš pred sabo jd izjemno dobrega okusa, potem pa se pa okusi čudežno ne razhajajo. To j recimo najbolj vidno v restavracijah z res dobrimi chefi, tam je tudi kar naenkrat za vse ravno primrno slano, v povprečnih restavracijah pa se že pri soli ljudje razhajamo.

Zelo drži. Še nikoli v življenju nisem doživel, da bi omizje pri kosilu tako uniformno hvalilo hrano in si kazalo, kaj naj kdo še poskusi, kot ko smo pred nekaj leti na konferenci v Franciji v Club Med blizu Cannesa sedeli za veliko okroglo mizo pri kosilu slovenci, hrvati, srbi pa bosanci. Pa še dvakrat se mi je zgodilo podobno, takrat pa so bili zraven še ljudje drugih ras, ne samo iz balkanskih plemen.
Ampak vedno je bilo to v Franciji in nikjer drugje.

hehe,..forumski prijatelj dam ti 10m2 rastlinjaka v" BREZPLAČEN" najem-, khm tudi fitnes ne boš plačeval hehe, khm že zaradi vloženega truda je okusnejše.

pismo sem glasen spomladi pa "Kaj mi je tega treba-"??

[republican]
Na slovenskih tržnicah lahko na prste ene roke prešteješ prodajalce, ki prodajajo (samo) svoje pridelke. Krivi so pa kupci, ki se jim ne zdi nenavadno, da nekdo sredi zime prodaja "domače" kumare, ali bučke... ali pa poleti recimo korenje, ki se mu že na daleč vidi, da ni domače, ker je vse enake velikosti in oblike. Domače korenje ni nikoli takšno.

Večina te zelenjave prihaja z italijanskih veletržnic (tja pa iz nizozemskih rastlinjakov) in je identična zelenjavi, ki se prodaja v supermarketih, samo da jo na tržnicah prodajajo dražje, ker je pač "domača".

Eden od razlogov, da na slovenskih tržnicah mnogi nakupujejo, je ta, da dobijo robo z dodano vrednostjo v obliki klepeta. Ko nekaj kupijo, še poklepetajo s kmetico in jim zato ni težko plačati več denarja, kot bi plačali v supermarketu. ;-)

[republican]
> [kajulci]
> Tudi drugje je, tudi pri nas, samo je treba iti v res dobro restavracijo

Recimo v Rodico, ali na Zemono ;)

Majerijo... mmmmmmmm... :-)

LpA

[NemirniTujec]
Tržnice v razvitem potrošništvu so resnično zanimiv prostor. Tistih pet, ki ste tole zgoraj razumeli - dolgujete mi kavo :-) Lahko je iz pravične trgovine, lahko pa tudi "Kod žepanove slaštitarne".

Jaz vse razumem in se 100% strinjam. Obenem pa dodajam da so diskonti zaceli spet opravljati funkcijo trgovca. Ker ce imas na razpolago prostora za en artikel nekega tipa (ne 20, paleto od dreka do zlata), mora biti ta artikel dovolj kvaliteten, da kupcev ne odzenes, obenem pa na voljo v dovolj velikih kolicinah da je cena znosna.

Dejansko je najvecja pozitivna sprememba diskontnega modela trgovine ala lidl in hofer vrnitev ekspertize nabavnikov (buyerjev). Ker ce imas na polici 20 vrst ketchupa in na srediti tistega, kjer ti je njegov proizvajalec najvec placal zato da je na srednji polici, je buyer nepotreben.

Hvalabogu tudi po zaslugi lidla in hoferja ta crap od trgovskega modela izumira. V angliji ga personalizira vedno tezje sopihajoci Tesco, v sloveniji pa mercator in tus, pri cemer je intersparu nekako uspel ostati ob strani.