Podrejenci morajo umreti skrivaj kot psi po nekakšnem zagonetnem sprevrženem postopku, ki ga je slovenska vlada naročila ekzekutorju Banki Slovenije. »Na K.-jevo grlo pa so se položile roke enega od gospodov, medtem ko mu je drugi zabodel nož globoko v srce in ga tam dvakrat obrnil. Z ugašajočimi očmi je K. še videl, kako sta gospoda prav blizu njegovega obraza, z licem ob licu, naslonjena drug na drugega, opazovala, kako bo z njim. »Kakor pes,« je rekel, bilo je, kakor da ga bo sramota preživela.« je zaključek romana Franza Kafke »Proces«. Celoten postopek striženja se zdi kot kafkovska »bolna šala«.

Čestitke Kotnik za natančen članek. Spet (šah) mat naši BS. In jasno sporočilo ustavnemu sodišču za bodoče, ko dobi kakršenkoli odgovor iz EU sodišča; ali je Slovenija edina EU ovca, ki se je ostrigla do 100% in ali so bili pogoji opravičeni? Odgovor poznamo.

Ko sem zadnja tri leta spremljal, kako so se sanacije bank v vsaki državi EU lotili drugače in kako je evropska komisija (EK) na koncu še za vsak pristop, četudi drugačen od vseh poprej, odločila, da je skladen z njenimi pravili »porazdelitve bremen«, se mi je zdelo, da je vse skupaj precej stihijsko.

Z zanimanjem prebiram sestavke g. Tadeja. Kolikor sem zmogel presoditi, glavnina njegovega ugovra proti 'striženju podrejenih obveznic' izhaja iz domneve (dokazov), da je bilo stanje v slovenskih bankah dobljeno s stresnimi testi močno pretirano. Ča bi bili testi izvedeni drugače oz. z drugimi predpostavkami in drugimi vhodnimi podatki, bi 'rezanje' sploh ne bilo potrebno. Problem se tako zoži na vprašanje, 'kdo sploh ima PRAVE podatke in kdo lahko do njih dostopa'.

Moje vprašanje se veže na informacijo, da se pojavljajo govorice, da ima NLB še nadaljnjih 5 mlrd evrov nepokritih kreditov oz. slabih terjatev. Vprašanji sta dve: 1. ali so ti novi slabi krediti nastali PO striženju in 2. če so bili ti krediti odobreni PRED tem, ali so bili v stresnih testih upoštevani ali ne? Ker metodologija stresnih testov ni znana (?) je verjetno na to vprašanje težko odgovoriti. Zanima pa me komentar obeh primerov (5 mlrd novih slabih terjatev je bilo upoštevanih pri stresnih testih oz. ni bilo upoštevano).
Hvala za odgovor

da je izbrani pristop, ko bo CoNSoB odškodnine ponudil le neprofesionalnim vlagateljem, in še to le, če bo presodil, da jih banke niso ustrezno poučile o vseh tveganjih, »odlična zamisel«.

Če prav razumem tole krasno pripoved o neomajnem panevropskem spoštovanju pravnih norm, ki enako veljajo za vse (bogate in revne, prekanjene in naivne), pa poklicnih norm v bančništvu pa to... bi v zaključku članka izpostavljena rešitev v primeru transplantacije v Deželo lahko prinesla znatno olajšanje investitorjem tipa TadejK - nekaterim morda celo dobiček. Prav nič pa ne bi zmanjšala izgube investitorjev iz tretjega odstavka tega članka in nič ublažila izgube premoženja, iz katerega se naj bi dobivali rente zaupljivi slovenski varčevalci za stara leta. Ti varčevalci si za tolažbo lahko privoščijo dobre tri minute Georga Carlina: www.youtube.com/watc...sL6mKxtOlQ

[jure1943]
Z zanimanjem prebiram sestavke g. Tadeja.

Tudi jaz.

Kolikor sem zmogel presoditi, glavnina njegovega ugovra proti 'striženju podrejenih obveznic' izhaja iz domneve (dokazov), da je bilo stanje v slovenskih bankah dobljeno s stresnimi testi močno pretirano.

Tudi jaz. Toda zame najbolj grozljiv niti ni embargo na debato o kredibilnosti teh (tajnih) testov, ampak nepravno odvzeta možnost na pravno oporekanje radikalnim blitz ukrepom peščice oblastnikov. (metode vojnog suda u mirnodobskom periodu press)

[jure1943]
Moje vprašanje se veže na informacijo, da se pojavljajo govorice, da ima NLB še nadaljnjih 5 mlrd evrov nepokritih kreditov oz. slabih terjatev. Vprašanji sta dve: 1. ali so ti novi slabi krediti nastali PO striženju in 2. če so bili ti krediti odobreni PRED tem, ali so bili v stresnih testih upoštevani ali ne? Ker metodologija stresnih testov ni znana (?) je verjetno na to vprašanje težko odgovoriti. Zanima pa me komentar obeh primerov (5 mlrd novih slabih terjatev je bilo upoštevanih pri stresnih testih oz. ni bilo upoštevano).
Hvala za odgovor

BS tukaj igra na to, da javnost koncepta slabih terjatev ne razume, in to nerazumevanje je mnogoplastno. Bom poskusil z vseh vidikov, pa se že vnaprej opravičujem da bo zato malo daljše.

1) Znesek 5 mrd ni NLB, temveč v vseh bankah v Sloveniji skupaj ( www.rtvslo.si/gospod...ema/379431 ). V NLB je slabih terjatev 1.5 mrd, od tega so že oslabljene v višini 1 mrd in še neostabljene v višini 500 mio ( forum.finance.si/?m=...924&single ). Znaten kos tega je še iz časov pred striženjem (glej tč 5).

2) Če bi BS uporabljala klasično metodologijo, po kateri so o slabih terjatvah poročali prejšnja leta, bi bila številka 3.5 mrd evrov, ampak 5 mrd evrov se sliši bolj strašljivo in BS izpostavlja to številko.

3) Tudi če pustimo ob strani, zakaj BS na to številko opozarja ravno zdaj, ostane vprašanje, zakaj tako udarno razglaša, da je slabih terjatev veliko, čeprav je pri slabih terjatvah najpomembnejši trend in se obseg slabih terjatev dejansko zmanjšuje (glej link RTVSLO pod točko 1)

4) Kot že nakazano v točki 1, BS v svoji demagogiji tudi "pozabi" povedati, da je za perspektivo poslovanja vsake banke bistveno, koliko ima neoslabljenih slabih terjatev, torej koliko med vsemi slabimi terjatvami jih je še nepokritih z oslabitvami. Pri NLB tako problem ni velik 1.5 mrd, ampak 500 mio morebitne dodatne izgube, pa še to le, če iz vseh slabih terjatev skupaj ne bi uspela iztržiti niti evra (glej še tč. 6). Empirika pa je taka, da banke letno približno tretjino tega, kar oblikujejo novih oslabitev, starih oslabitev odpravijo - poglej recimo poročila NKBM, ki edina v bilancah razčleni oblikovane in odpravljene oslabitve, druge banke pretežno poročajo le o neto (t.j. oblikovane minus odpravljene), zato je dvotretjinska pokritost slabih terjatev z oslabitvami dokaj objektivna.

5) Med splošno populacijo velja tudi napačna percepcija, da se slabe terjatve s tem, ko je banka dokapitalizirana, nekako "izboljšajo". Slaba terjatev je slaba terjatev in če je bila družba X banki dolžna 1 mio in je zamujala s plačilom več kot 90 dni, je to pomenilo slabo terjatev v višini 1 mio EUR. In če ta banka potem dobi 1 mio, ali pa 1 mrd dokapitalizacije, to nič ne spremeni dejstva, da ima še vedno do družbe X slabo terjatev v višini 1 mio.

6) Med splošno populacijo velja tudi napačna percepcija, da so slabe terjatve vse čisto ničvredne. Ne, kot že omenjeno štejejo sem krediti vseh prebivalcev ki zamujajo s poplačevanjem za več kot 90 dni, kar je pogosto odsev izgube službe; ko taka oseba spet najde delo, spet začne poplačevati in ta terjatev preneha biti slaba; če je banka nanjo že oblikovala oslabitev (kar se v bilanci kaže kot izguba), lahko to oslabitev tudi odpravi (kar se v bilanci kaže kot dobiček). In tega, kot že omenjeno, ni tako malo, v splošnem se približno tretjina terjatev, ki so v nekem trenutku okvalificirane kot slabe, spet spremeni v "dobre". Seveda včasih take osebe znova zaidejo v težave itd, ampak upam, da je poanta približno jasna.

7) Če povzamem, BS pri slabih terjatvah prikazuje statično (pa še tudi ne več čisto aktualno) stanje in namenoma "spregleda" trend izboljševanja, podobno kot je še lani tudi pri zadolženosti podjetij prikazovala leto ali dve stare podatke in "spregledala" novejše, tako da je šele letos povedala, da zdaj pa zadolženost podjetij ni več problem ( www.finance.si/8817063/ ), in podobno kot je pred dvema letoma pri BDP kazala statično (in več četrtletij staro) stanje in namenoma "spregledala", da je BDP že tri četrtletja prej nehal upadati in dve četrtletji prej tudi že začel rasti.

Upam, da sem uspel odgovoriti, in se opravičujem, če morda danes ne bom več utegnil odgovarjati.

[pobalin]
Če prav razumem tole krasno pripoved o neomajnem panevropskem spoštovanju pravnih norm, ki enako veljajo za vse (bogate in revne, prekanjene in naivne), pa poklicnih norm v bančništvu pa to... bi v zaključku članka izpostavljena rešitev v primeru transplantacije v Deželo lahko prinesla znatno olajšanje investitorjem tipa TadejK - nekaterim morda celo dobiček. Prav nič pa ne bi zmanjšala izgube investitorjev iz tretjega odstavka tega članka in nič ublažila izgube premoženja, iz katerega se naj bi dobivali rente zaupljivi slovenski varčevalci za stara leta. Ti varčevalci si za tolažbo lahko privoščijo dobre tri minute Georga Carlina: www.youtube.com/watc...sL6mKxtOlQ

Ja, in jaz se, četudi bi taka odškodnina mene recimo zajela, s tem ne strinjam. Ta delitev na dobro poučene in nepoučene je v tem kontekstu butasta vsaj iz dveh razlogov:

1) Ker tudi najbolje poučen profi vlagatelj s 30-letnimi izkušnjami ni bil in ni mogel biti "poučen" o tem, da bodo zakon spremenili za nazaj in to celo tako, da:
- ga bodo v ključnem določilu diametralno spremenili (prej je v 318. čl. Zakona o bančništvu izrecno pisalo, da prisilna poravnava nad banko ni mogoča, z novelo ZBan-1L je pa prisilna poravnava in to celo brez kakršnegakoli glasovanja upnikov in s 100% odpisom posameznih terjatev postala osrednja metoda )
- bodo vse prospekte razveljavili in vsa določila, ki mu dajejo pravico pritožiti se na to razveljavitev, razglasili na nična,
- bodo "spregledali", da država v večinsko državnih NLB in NKBM jamči tudi s svojim posojilom bankama, ki se po 227. in 498. čl. ZGD-1 v primeru stečaja porabi za poplačilo obveznosti drugim upnikom,
- bodo za razlastitev dovolj tajni izračuni mimo MRS in MSRP, ki mu ne bodo nikoli dostopni,
- mu bodo prepovedali odškodninsko tožbo proti banki.

2) Ker osebno, četudi uradno nisem dobro poučen, to konkretno zadevo razumem precej bolje od marsikaterega takega, ki je uradno dobro poučen. Nenazadnje sem šel zato skupaj s pokojninskimi zavarovalnicami k Desusu, pa zato se cela zadeva na ustavnem sodišču imenuje "Tadej Kotnik in drugi".

Skratka, to je nekako tako, kot da bi kulaku, ki so ga razlastili 1949, rekli "Ah, edino prav, kot profesionalen in dobro poučen kmetovalec si se pa ja leta 1930, ko si kupil 15 hektarov zemlje, moral zavedati, da so smernice dekulakizacije prav takrat že pripravljali v neki drugi državi približno podobnega nivoja argarne razvitosti, pa da bo čez 11 let morda svetovna vojna, pa kot posledica tega morda čez 15 let komunistična revolucija, pa zatem seveda dekulakizacija in da je edino logično, da bodo tako obsežna zemljišča takrat predmet dekulakizacije!

Vse skupaj izgleda kot dobra sala. EU se pretvarja nekako tako, kot je sel tisti vic v socializmu "mi se pretvarjamo da delamo, oni pa se pretvarjajo, da nam placajo" :)

Kaj naj rečem, težka bo za Republiko Slovenijo, da ne bo treba odvezat mošnjička. Je pa zanimivo, kako se naši politiki (kamor štejem politike v dobesednem pomenu, pa ustavne sodnike, pa BS, pa še kaj) hitro postavijo na okope, ko je treba jebar lastne ljudi, kako pohlevni pa ratajo, ko so nasproti tujci (tukaj so izvzeti bivši jugo bratje, te se še zmeraj štejejo med naše). US se je v tem primeru posralo do konca in je s tresočimi rokami predalo zadevo EU sodišču, pri tem si pa že pilatovsko umiva roke. Problem bo, če EU sodišče reče, da naj sami rešimo zagato, potem jih bo na US kap. In ker bo fino zajebat lastne, jih bodo dobili po glavi tako, kot so jih s strani izbrisanih. Samo takrat bo na vseh položajih druga nomenklatura, ki bo samo skomignila z rameni, da pač s tem nimajo nič. In bodo čeu pet minut začeli, kako je treba zategnit pasove, ker bomo morali spet vzeti puf, seveda bodo tiho, da večino tega zaradi plačila zajebov, ki so sedaj iztožljivi.

[bc123a]
Vse skupaj izgleda kot dobra sala. EU se pretvarja nekako tako, kot je sel tisti vic v socializmu "mi se pretvarjamo da delamo, oni pa se pretvarjajo, da nam placajo" :)

Pa saj to vidiš tudi pri avtomobilih. Nadoblastniki se delajo, da omejujejo izpuste (s posebnim poudarkom na CO2), industrija se dela, da te omejitve spoštuje, "predstavniki javnosti" in kupci avtomobilov malo pezdijo, karavana pa gre dalje. Do kakšnega folksvagen-seraja.

Hvala za odgovor. Zanima me pa še 'zakaj vendar BS ves ta cirkus počne??? Kaj (oz. kdo) s tem pridobiva? V čem je Slovenija s potezami BS na boljšem?? Kaj ni več slabih terjatev za Slovenijo dolgoročno slabše kot manj?? Razumem, da je laže pobrati kar denar tam kjer je, kot pa popraviti poslovanje, ampak to je povsem rokovnjaška metodologija pocestnih razbojnikov. Domnevam, da ima razen ugibanj zelo malo ljudi v Sloveniji podatke na osnovi katerih bi lahko dobil pravi odgovor. Zato me zanima, ali bi kdo od strokovnjakov lahko dal vsaj kako domnevo ali špekulacijo ZAKAJ (namen??) BS napihuje te slaba posojil, če jih je v resnici manj??

[jure1943]
Hvala za odgovor. Zanima me pa še 'zakaj vendar BS ves ta cirkus počne??? Kaj (oz. kdo) s tem pridobiva? V čem je Slovenija s potezami BS na boljšem??

To sem že zelo velikokrat razčlenjeval, ampak OK, še enkrat, v treh točkah:

1. Banka Slovenije (BS) to počne, da bi vsaj malo zameglila ekstremno očitno dejstvo, da je decembra 2013 zatrjevala skrajno nerealno globoko luknjo v naših bankah (oziroma natančneje, točno v tistih in edino v tistih šestih bankah od skupno osemnajstih, ki so imele izdane podrejene obveznice).

2. To je pa BS "morala" zatrjevati, da je lahko izbrisala vse podrejene obveznice v vseh teh šestih bankah.

3. To je pa naredila, ker je (1) pri NLB to pač v duetu z MF že 13. septembra 2013 obljubila EK in (2) se teden zatem v duetu z MF odločila, da če bodo brisali "šalterske" obveznice NLB, potem bodo v izogib očitkom o diskriminaciji in najstrožji obravnavi ravno "šalterskih" obveznic NLB izbrisali kar vse podrejene obveznice kar vseh bank, ki so jih v Sloveniji v tistem trenutku imele.

Ekstremno očitno dejstvo, da je decembra 2013 zatrjevala skrajno nerealno globoko luknjo, je razvidno iz ekstremnih diskrepanc med kapitalsko ustreznostjo, ki jo je takrat napovedovala NLB in NKBM, in njuno dejansko kapitalsko ustreznostjo, ki je dvakratnik tiste njene napovedane in še raste. Ker tega ne more oporekati, pač stalno vleče ven neke druge številke, ki izgledajo slabe, in ponavlja in ponavlja, kako so slabe in kako je to dokaz da je decembra 2013 morala storiti kar je storila.

Nekaj znancev, ki so na BS, pravi, da tam vodilni dejansko sploh ne delajo več nič drugega, kot da dneve in dneve izumljajo neke utemeljitve, češ da so decembra 2013 vse naredili tako kot je bilo edino mogoče pa še koristno in pravično in oh in sploh.

Da bi imel kdo drug razen teh vodilnih BS kaj koristi od tega, mi ni znano.