Alfred Marshall je pred stotimi leti poudarjal vlogo matematike v ekonomiji, ki se je danes matematizirala. Sodobna računalniška tehnologija omogoča predelavo ogromnih količin podatkov. Danes so najbolj razviti tržni sistemi tisti, ki dajejo poudarek matematičnem modeliranju in ekonomskem napovedovanju. Ekonomija, ki je na slovenskih ekonomskih fakultetah še vedno politična ekonomija, etika, moralna filozofija...je v razvitih državah postala matematična znanost. Če močno posplošimo, v knjigi »Uvod v matematično ekonomijo« od Slavka Pezdirja je opisan program sodobnega študija ekonomije. Vemo, da je ekonomska misel veliko bogatejša od uporabne matematike, ki ne more razložiti sodobnega sveta pa vendar matematika s svojimi včasih metafizičnimi številkami nadomešča tržne mehanizme z optimalnim določanjem cen, matematičnim modeliranjem in ekonomskim napovedovanjem. Žal, v slovenski ekonomski vedi smo poslovenili razmišljanje Josepha Shumpeterja, ki je dejal, da lahko odkrivamo ekonomske pojave brez vsakršne tehnične in matematične obdelave z navadnim razmišljanjem...Zakaj smo Slovenci vsako leto revnejši? Zakaj v zadnjih 5 letih živimo vsako leto povprečno 74 dni na dolg? Če seštejemo, smo v 5 letih živeli 370 dni (5 x74) na dolg!!! V 5 letih smo pojedli BDP za 6 let.

Reče se *manj bogat* lepo prosim

... Spletni trgovci spodrivajo trgovce, ki z ogromnimi fiksnimi stroški prodajajo v trgovinah, ki so jih v Sloveniji intenzivno gradili od razpada Jugoslavije. ...

... OK, in zakaj v članku z bombastičnim naslovom spet ne najdem niti ene same samcate cifre, ki bi naslov potrjevale in kjer bi ob absolutnih(!) vrednostih na osnovi reda velikosti vsak bralec lahko sam presodil, če je Mirko Tuš in vsi ostali "stacionarni" trgovci res vsako leto revnejši ...

P.S.: ko bo čez deset ali dvajset let pametna mladina s pametnimi telefoni odrasla, bodo mogoče spletni trgovci res izpodrinili "stacionarne" trgovce, čeprav je vprašanje, kje bo takrat odrasla pametna mladina s pametnimi telefoni za svoje nakupe dobila denar, če zaradi zmanjševanja fiksnih stroškov ne bo noben nič več delal ...

Zakaj smo Slovenci vsako leto revnejši?

Odgovor:
Slovenci "nismo" navajeni vlagati v gospodarstvo. Mi se še vedno "obnašamo" kot v prejšnem sistemu.
Zelo zanimivo:

Mi je en uspešen starejši rekel; v svoji karieri sem se zelo trudil, da se znebim prejšnega sistema. Ne v politiki ampak v svoji glavi :) No ti imaš še čas, jas sem odšel v penzijo.

In zelo malo se jih to zaveda. Če pa ne veš, pa ne moraš spreminjati.

Še to, zakaj pa Jagros tako raste ?

"V klasični trgovini je včasih veljalo »postavi trgovino in kupci bodo prišli«. Da to več ne drži, kažejo poslovni rezultati Mercatorja in Tuša, dveh slovenskih trgovcev, ki sta imela velike ambicije v balkanski regiji. Mercator in Tuš so premagali spletni trgovci in tuja konkurenca, prvi imajo neprimerljivo nižje stroške, drugi pa jih znajo bolje obvladovati."

Primerjava zablojenih poslovnih odločitev Tuša in Jankovića je s strani avtorja članka korektna, da pa so za katastrofalne rezultate firm, ki sta jih vodila krivi spletni trgovci je pa totalna zabloda, ki kaže, da se avtor ni poglobil v tematiko, ki jo obravnava ali pa nima pojma o matematiki. Če fizična oseba-državljan stalno troši več kot zasluži-ustvari, je nujno, da mu na koncu preostane le osebni stečaj, štrik ali pa naveže stik s kanalizAcijo, ki bo slovenske državljane nagovorila, da mu pomagajo iz njegove stiske. Tako sta tudi Tuš in Janković pokazala, da jima matematika ne gre, saj sta podjetji za 3x prezadolžila, saj sta financirala investicije s krediti, zaloge blaga na trgovskih policah s krediti in še plače zaposlenih s krediti in ti dve podjetji bi po njuni predatorski matematiki lahko preživeli le, če bi bili monopolni trgovski verigi v hermetično zaprti državi, kjer bi s pretirano visokimi cenami ožemali kupce in s tem pokrivali matematične dubioze teh dveh prihvatizatorskih pametnjakovičev. Na srečo potrošnikov Slovenija zaenkrat še ni hermetično zaprta diktatura pod vodstvom murgelskih "ekonomistov", saj so slovenskim državljanom na voljo še Lidl, Hofer, Eurospin in Spar, ki ponujajo blago po konkurenčnih cenah in tako Mercator kot Tuš silijo v zanju ubijalske cene, pri tem pa pametno gospodarijo s svojim premoženjem in so lahko tudi v domnevni prevladi spletnih trgovcev konkurenčni s cenami ter pri tem še vedno poslujejo z dobičkom. Avtor članka pa joka nad Mirkom Tušem, ki je, vsaj po trditvah avtorja, vsak dan bolj reven.
Dajte no "Finance", malo bolj se potrudite, ko se lotite kake ekonomske problematike v posamezni gospodarski panogi, poiščite nekoga, ki bo korekten in strokovno usposobljen za takšne komentarje.

Tuš in Mercator sta še edina trgovca, ki sta slonela ali še slonita na prodaji slovenskih izdelkov, slovenskih dobaviteljev, a se mi zdi, da te izdelke, vsaj pri Mercatorju izrivajo zlasti s poceni Agrokorjevimi znamkami. Zdaj, če imamo ljudje rajši hrvaške, avstrijske, nemške ali italijanske izdelke oz. poreklo, kot pa slovenske, pol vemo, da se slovenskim dobaviteljem ne piše dobro...

gospod Pikon, ne nakladajte o rečeh, ki jih niste preverili, niti jih ne razumete. Slovenska spletna trgovina je navaden hec. Izjema je Mimovrste, ki je kupce dolga leta razvajala s forami iz retaila. Še danes imajo prevzemna mesta, ker je folk navajen da hodi v trgovino. Ravno tako zame ni nakup na spletu, to da človek pokliče na številko podpore in nažica enega podpornika, da mu naredi naročilo.
Plačilo ob prevzemu, pa je tudi ena navadna anomalija iz srednjega veka katere ima korist samo Pošta Slovenije.
Če skozi prizmo predpostavke da je pravi spletni nakup to da greš na shop, odkljukaš nakup in plačaš s kartico potem pridemo do tega da ugotovimo da je spletno nakupovanje v Sloveniji ... kr nekej. Hec.

[XIDOO]
gospod Pikon, ne nakladajte o rečeh, ki jih niste preverili, niti jih ne razumete. Slovenska spletna trgovina je navaden hec. Izjema je Mimovrste, ki je kupce dolga leta razvajala s forami iz retaila. Še danes imajo prevzemna mesta, ker je folk navajen da hodi v trgovino. Ravno tako zame ni nakup na spletu, to da človek pokliče na številko podpore in nažica enega podpornika, da mu naredi naročilo.
Plačilo ob prevzemu, pa je tudi ena navadna anomalija iz srednjega veka katere ima korist samo Pošta Slovenije.
Če skozi prizmo predpostavke da je pravi spletni nakup to da greš na shop, odkljukaš nakup in plačaš s kartico potem pridemo do tega da ugotovimo da je spletno nakupovanje v Sloveniji ... kr nekej. Hec.

Ne vem, jaz sem precej stvari v SLO nabavil prek spleta (tehniko, športno opremo, hrano, knjige, neumnosti...), normalno, plačilo s kartico, dostava na dom.

Problem je res draga poštnina.

Pogrešam pri dostavi tudi to navado, ki jo imajo denimo v Nemčiji, da sosed zate prevzame stvari, če te ni doma. In ti tako ni treba hodit na prevzemno mesto, če se zgrešiš z dostavo (kar običajno se, če ni možno dogovorit se). Dobiš v kaselc obvestilo od dostavljavca, kateri sosed je prevzel paket. Še malo pokramljaš ob prevzemu.

[Gustl]
Ne vem, jaz sem precej stvari v SLO nabavil prek spleta (tehniko, športno opremo, hrano, knjige, neumnosti...), normalno, plačilo s kartico, dostava na dom.

Problem je res draga poštnina.

Ni samo to.

Problem je, da posta vztrajno nosi posiljke dopoldne, ko 90% ljudi, ki nakupujejo preko spleta, ni doma. Saj prek spleta ne nakupujejo v glavnem penzionisti.

Meni je popolnoma nejasno, da se v velikih spremembah, ki jih dozivlja trgovina in dostava zaradi internetne prodaje, ne splaca DHLju, DPDju, UPSju in ostalim dejansko angazirati svojo opremo popoldne ali zvecer. Ker popoldne jim kombiji stojijo in s stalisca amortizacije delajo cisto zgubo.

Ce bi vsaj posta VSE posiljke v LJ odpeljala na centralno posto v Murglah, kjer jih lahko prevzames malo pozneje, zraven je veliko parkirisce, itd. Ampak ne, pocakajo te na tvoji domaci miniaturni postni enoti, ki po moznosti dela do 1730, brez parkirisca.

Dalje, kreditnim karticam se pri nakupu preko neta izogibam, ce gre za manjse zneske in neznane prodajalce. Za to obstaja paypal, in absolutno noro mi je da v sloveniji tega prakticno ni. Tudi pri velikih (Enaaa.com) ne, kaksen majhen se se najde.

Placilo preko povzetja, tega anahronizma pa ne bom niti komentiral.

[bc123a]
> [Gustl]
> Ne vem, jaz sem precej stvari v SLO nabavil prek spleta (tehniko, športno opremo, hrano, knjige, neumnosti...), normalno, plačilo s kartico, dostava na dom.
>
> Problem je res draga poštnina.

Ni samo to.

Problem je, da posta vztrajno nosi posiljke dopoldne, ko 90% ljudi, ki nakupujejo preko spleta, ni doma. Saj prek spleta ne nakupujejo v glavnem penzionisti.

Meni je popolnoma nejasno, da se v velikih spremembah, ki jih dozivlja trgovina in dostava zaradi internetne prodaje, ne splaca DHLju, DPDju, UPSju in ostalim dejansko angazirati svojo opremo popoldne ali zvecer. Ker popoldne jim kombiji stojijo in s stalisca amortizacije delajo cisto zgubo.

Ja, eno od rešitev tega problema sem opisal v nadaljevanju. Prevzame sosed. V Nemčiji laufa, dostave prav tako večinoma med delovnim časom.

Jaz sem si, kar je bilo prenosljivega, naročal na službeni naslov. Kolegi isto.

Enkrat sem naročil vse 4 pnevmatike, me je DPDjevc klical, se nisva mogla uskladit, sem mu naročil, naj jih na teraso vrže. Itak pozabim, pridem čez 14 dni na teraso...o, glej, gume :)

Dalje, kreditnim karticam se pri nakupu preko neta izogibam, ce gre za manjse zneske in neznane prodajalce. Za to obstaja paypal, in absolutno noro mi je da v sloveniji tega prakticno ni. Tudi pri velikih (Enaaa.com) ne, kaksen majhen se se najde.

Paypall sploh ni tako enostaven za uredit kot plačilno sredstvo v vukojebini tipa SLO. Slo startupi precej poslujejo prek tujine zaradi teh problemov. Mi smo morali ene stvari prek Švedske.

[Gustl]
Ja, eno od rešitev tega problema sem opisal v nadaljevanju. Prevzame sosed. V Nemčiji laufa, dostave prav tako večinoma med delovnim časom.

Jaz sem si, kar je bilo prenosljivega, naročal na službeni naslov. Kolegi isto.

To ni izvedljivo za vse...

Paypall sploh ni tako enostaven za uredit kot plačilno sredstvo v vukojebini tipa SLO. Slo startupi precej poslujejo prek tujine zaradi teh problemov. Mi smo morali ene stvari prek Švedske.

Vcasih me preseneti kak mikro trgovec, ki ima to urejeno, ne vem kako sicer, ampak ja. Recimo:

www.galagomarket.com/

[Gustl]
> [XIDOO]
> gospod Pikon, ne nakladajte o rečeh, ki jih niste preverili, niti jih ne razumete. Slovenska spletna trgovina je navaden hec. Izjema je Mimovrste, ki je kupce dolga leta razvajala s forami iz retaila. Še danes imajo prevzemna mesta, ker je folk navajen da hodi v trgovino. Ravno tako zame ni nakup na spletu, to da človek pokliče na številko podpore in nažica enega podpornika, da mu naredi naročilo.
> Plačilo ob prevzemu, pa je tudi ena navadna anomalija iz srednjega veka katere ima korist samo Pošta Slovenije.
> Če skozi prizmo predpostavke da je pravi spletni nakup to da greš na shop, odkljukaš nakup in plačaš s kartico potem pridemo do tega da ugotovimo da je spletno nakupovanje v Sloveniji ... kr nekej. Hec.

Ne vem, jaz sem precej stvari v SLO nabavil prek spleta (tehniko, športno opremo, hrano, knjige, neumnosti...), normalno, plačilo s kartico, dostava na dom.

Problem je res draga poštnina.

Pogrešam pri dostavi tudi to navado, ki jo imajo denimo v Nemčiji, da sosed zate prevzame stvari, če te ni doma. In ti tako ni treba hodit na prevzemno mesto, če se zgrešiš z dostavo (kar običajno se, če ni možno dogovorit se). Dobiš v kaselc obvestilo od dostavljavca, kateri sosed je prevzel paket. Še malo pokramljaš ob prevzemu.

To pa to, še posebej takrat ko kupiš kakšne sado-mazo artikle iz lokalnega eroto šopa v nevtralni embalaži :)))

[vickibedi]
> Pogrešam pri dostavi tudi to navado, ki jo imajo denimo v Nemčiji, da sosed zate prevzame stvari, če te ni doma. In ti tako ni treba hodit na prevzemno mesto, če se zgrešiš z dostavo (kar običajno se, če ni možno dogovorit se). Dobiš v kaselc obvestilo od dostavljavca, kateri sosed je prevzel paket. Še malo pokramljaš ob prevzemu.

To pa to, še posebej takrat ko kupiš kakšne sado-mazo artikle iz lokalnega eroto šopa v nevtralni embalaži :)))

V Nemčiji je to bolj vsakdanje :)

[bc123a]
> [Gustl]
> Ne vem, jaz sem precej stvari v SLO nabavil prek spleta (tehniko, športno opremo, hrano, knjige, neumnosti...), normalno, plačilo s kartico, dostava na dom.
>
> Problem je res draga poštnina.

Ni samo to.

Problem je, da posta vztrajno nosi posiljke dopoldne, ko 90% ljudi, ki nakupujejo preko spleta, ni doma. Saj prek spleta ne nakupujejo v glavnem penzionisti.

Meni je popolnoma nejasno, da se v velikih spremembah, ki jih dozivlja trgovina in dostava zaradi internetne prodaje, ne splaca DHLju, DPDju, UPSju in ostalim dejansko angazirati svojo opremo popoldne ali zvecer. Ker popoldne jim kombiji stojijo in s stalisca amortizacije delajo cisto zgubo.

Ce bi vsaj posta VSE posiljke v LJ odpeljala na centralno posto v Murglah, kjer jih lahko prevzames malo pozneje, zraven je veliko parkirisce, itd. Ampak ne, pocakajo te na tvoji domaci miniaturni postni enoti, ki po moznosti dela do 1730, brez parkirisca.

Dalje, kreditnim karticam se pri nakupu preko neta izogibam, ce gre za manjse zneske in neznane prodajalce. Za to obstaja paypal, in absolutno noro mi je da v sloveniji tega prakticno ni. Tudi pri velikih (Enaaa.com) ne, kaksen majhen se se najde.

Placilo preko povzetja, tega anahronizma pa ne bom niti komentiral.

Evo s tem si povedal vse. Zato jaz izbiram opcijo z osebnim prevzemom, samo zadnjič so me v BTC Mimovrste nasrali, ker so se preselili eno vrsto zraven in sem jih iskal kot nor. Enaa je kar se tega tiče zakon - imajo drive-in: če plačaš preko e-banke, pripelješ, pozvoniš, ti prinesejo in odpelješ.

[Gustl]
> [vickibedi]
> > Pogrešam pri dostavi tudi to navado, ki jo imajo denimo v Nemčiji, da sosed zate prevzame stvari, če te ni doma. In ti tako ni treba hodit na prevzemno mesto, če se zgrešiš z dostavo (kar običajno se, če ni možno dogovorit se). Dobiš v kaselc obvestilo od dostavljavca, kateri sosed je prevzel paket. Še malo pokramljaš ob prevzemu.
>
> To pa to, še posebej takrat ko kupiš kakšne sado-mazo artikle iz lokalnega eroto šopa v nevtralni embalaži :)))

V Nemčiji je to bolj vsakdanje :)

To da so Nemci spolni iztirjenci, pa že itak vemo :)

Mene recimo zanima, kako lahko Kitajec za 3 EUR z vključeno poštnino pošilja nekaj na drug konec sveta? Ne razumem kje je tukaj matematika.

Prav tako mislim, da ima spletna trgovina svoje omejitve in bo na neki točki doživela svoj maksimum. Zdi se mi, da imata tukaj Lidl in Hofer spet pravo strategijo, ker imata razmeroma majhne trgovine. Z izdelki, ki jih ljudje najbolj potrebujejo.

Problem bodo imeli veliki trgovski centri ala Qlandia/Spar, Tuš in Mercator. Moja napoved je, da bo v vsakem večjem slovenskem mestu preživel eden izmed teh centrov. Morda dva. S tem, da bo drugi životaril.

Prvi bo, kot sedaj kaže, odpadel Tuš. Mercator se bo mogoče rešil, če se bo pravočasno prilagodil, a zmagovalec ne bo več, samo še sledilec. Kot zmagovalca oz. edinega preživelega napovedujem Spar.

V Sloveniji se bo počasi vse skoncentriralo v Ljubljani. Majhni bodo preživeli s specializacijo, močnim digitalnim trženjem, morda majhno fizično trgovinico v Ljubljani in močno spletno trgovino. Zna se zgoditi, da bodo te male trgovine prisiljene sodelovati v drugih spletnih trgovinah, ker bodo vlaganja v digitalni marketing na lastni platformi za njih preprosto predraga. Bodo ponujali izdelke preko neke vrste podstrani na mimovrste ali enaa.

Jaz si ne predstavljam kako bodo preživele majhne trgovinice v mestih izven Ljubljane. Stroški dela in poslovanja rastejo iz leta v leto, cene pa gredo vedno nižje. Najemnine sicer še naprej padajo, po drugi strani pa se NUSZ zvišuje. Tako, da po celi verigi pada zaslužek.

[sopranos]
Mene recimo zanima, kako lahko Kitajec za 3 EUR z vključeno poštnino pošilja nekaj na drug konec sveta? Ne razumem kje je tukaj matematika.

Čisto možno, da del stroškov krije slovenska pošta, vsaj v primeru ZDA je tako:
www.washingtonpost.c...rom-china/

Preberi, je zanimiv članek. In ja, stvar je bizarna.

Lp,
M

[sopranos]
Mene recimo zanima, kako lahko Kitajec za 3 EUR z vključeno poštnino pošilja nekaj na drug konec sveta? Ne razumem kje je tukaj matematika.

To ni se nic. Jaz konstantno narocam 10-15 kilske pakete iz UK. Zaracunajo mi fiksno 9 GBP, paketi pa gredo z UPS Standard ali DPD. V polovici primerov gredo z letalom po relaciji Birmingham-Munchen in so v 3-5 dnevih v sloveniji. UPS je bolj varcen, vecinoma gre po cestah.

Kako si TO lahko DPD in UPS privoscita, ne vem.

Prav tako mislim, da ima spletna trgovina svoje omejitve in bo na neki točki doživela svoj maksimum. Zdi se mi, da imata tukaj Lidl in Hofer spet pravo strategijo, ker imata razmeroma majhne trgovine. Z izdelki, ki jih ljudje najbolj potrebujejo.

Drzi, sploh pri nas. Razumeti je treba da imajo se tazadnji diskontarji vecjo izbiro, kot jo je imelo 20 let nazaj 90% trgovin. Ta veliki trgovci so nekdaj imeli tudi postimano distribucijo precej bolj optimalno, potem se je pa zacelo preseravanje.

Problem bodo imeli veliki trgovski centri ala Qlandia/Spar, Tuš in Mercator. Moja napoved je, da bo v vsakem večjem slovenskem mestu preživel eden izmed teh centrov. Morda dva. S tem, da bo drugi životaril.

Prvi bo, kot sedaj kaže, odpadel Tuš. Mercator se bo mogoče rešil, če se bo pravočasno prilagodil, a zmagovalec ne bo več, samo še sledilec. Kot zmagovalca oz. edinega preživelega napovedujem Spar.

Se strinjam. Tus je v riti.

Jaz si ne predstavljam kako bodo preživele majhne trgovinice v mestih izven Ljubljane. Stroški dela in poslovanja rastejo iz leta v leto, cene pa gredo vedno nižje. Najemnine sicer še naprej padajo, po drugi strani pa se NUSZ zvišuje. Tako, da po celi verigi pada zaslužek.

Jaz mislim da bodo, ce bodo imeli postimano optimalno nabavno verigo. Nic vozakanja malih distributerjev od vrat do vrat - lastnik se bo 1x na dan z velikim kombijem odpeljal 30 km dalec v distribucijski center in nabavil VSE kar rabi. Dobra digitalna podpora mu bo tu pomagala tako, da bo rabil komot samo se tri zaposlene (od tega dve poslovodji), sam bo pa fural vse ostalo. Seznam stvari, ki jih rabi prevzeti v distribucijskem centru mu bo sestavil racunalnik, ki bo imel pac evidenco tocno koliko komadov jogurta je slo od vceraj na danes in bo potem nabava just in time. Seveda govorimo o eni taksni trgovini v manjsem kraju in nic vec v radiju 5 km.

[FIN-311684]
Alfred Marshall je pred stotimi leti poudarjal vlogo matematike v ekonomiji, ki se je danes matematizirala. Sodobna računalniška tehnologija omogoča predelavo ogromnih količin podatkov. Danes so najbolj razviti tržni sistemi tisti, ki dajejo poudarek matematičnem modeliranju in ekonomskem napovedovanju. Ekonomija, ki je na slovenskih ekonomskih fakultetah še vedno politična ekonomija, etika, moralna filozofija...je v razvitih državah postala matematična znanost. Če močno posplošimo, v knjigi »Uvod v matematično ekonomijo« od Slavka Pezdirja je opisan program sodobnega študija ekonomije. Vemo, da je ekonomska misel veliko bogatejša od uporabne matematike, ki ne more razložiti sodobnega sveta pa vendar matematika s svojimi včasih metafizičnimi številkami nadomešča tržne mehanizme z optimalnim določanjem cen, matematičnim modeliranjem in ekonomskim napovedovanjem. Žal, v slovenski ekonomski vedi smo poslovenili razmišljanje Josepha Shumpeterja, ki je dejal, da lahko odkrivamo ekonomske pojave brez vsakršne tehnične in matematične obdelave z navadnim razmišljanjem...Zakaj smo Slovenci vsako leto revnejši? Zakaj v zadnjih 5 letih živimo vsako leto povprečno 74 dni na dolg? Če seštejemo, smo v 5 letih živeli 370 dni (5 x74) na dolg!!! V 5 letih smo pojedli BDP za 6 let.

Lahko ti samo pritrdim. Jaz že ves čas trobim, da naši faksi (fuksi) učijo politično ekonomijo, ki v svetu ni uporabna. Tipični predstavniki in zagovorniki politične ekonomije so Mencinger, Tajnikar, Bogomir Kovač ter Križanič, in ti so profesorji na ekonomskih fakultetah. In kaj lahko iz take fakultete drugega pride, kot politični ekonomist?

Sramota za Slovenijo, ki bi se v svetu rada predstavljala kot moderna država. Srbi so nas glede načina mišljenja že davno prehiteli.

[Gustl]
> [bc123a]
> > [Gustl]
> > Ne vem, jaz sem precej stvari v SLO nabavil prek spleta (tehniko, športno opremo, hrano, knjige, neumnosti...), normalno, plačilo s kartico, dostava na dom.
> >
> > Problem je res draga poštnina.
>
> Ni samo to.
>
> Problem je, da posta vztrajno nosi posiljke dopoldne, ko 90% ljudi, ki nakupujejo preko spleta, ni doma. Saj prek spleta ne nakupujejo v glavnem penzionisti.
>
> Meni je popolnoma nejasno, da se v velikih spremembah, ki jih dozivlja trgovina in dostava zaradi internetne prodaje, ne splaca DHLju, DPDju, UPSju in ostalim dejansko angazirati svojo opremo popoldne ali zvecer. Ker popoldne jim kombiji stojijo in s stalisca amortizacije delajo cisto zgubo.

Ja, eno od rešitev tega problema sem opisal v nadaljevanju. Prevzame sosed. V Nemčiji laufa, dostave prav tako večinoma med delovnim časom.

Jaz sem si, kar je bilo prenosljivega, naročal na službeni naslov. Kolegi isto.

Enkrat sem naročil vse 4 pnevmatike, me je DPDjevc klical, se nisva mogla uskladit, sem mu naročil, naj jih na teraso vrže. Itak pozabim, pridem čez 14 dni na teraso...o, glej, gume :)

> Dalje, kreditnim karticam se pri nakupu preko neta izogibam, ce gre za manjse zneske in neznane prodajalce. Za to obstaja paypal, in absolutno noro mi je da v sloveniji tega prakticno ni. Tudi pri velikih (Enaaa.com) ne, kaksen majhen se se najde.

Paypall sploh ni tako enostaven za uredit kot plačilno sredstvo v vukojebini tipa SLO. Slo startupi precej poslujejo prek tujine zaradi teh problemov. Mi smo morali ene stvari prek Švedske.

Jaz kupujem vse po prevzemu, je najenostavnejši način in tudi najbolj varen. Na maram dati podatkov o kartici raznim neznanim spletnim trgovcem.

Če pa kupujem direktno iz tujine pa zahtevam predračun, grem na banko in nakažem denar. Do sedaj še nisem imel nobenih problemov, vse sem pravočasno dobil v dogovorjenem roku. Je sicer dražje za stroške nakazila in ostaja majhen riziko, da ti prodajalec robe ne pošlje, a meni se to še ni zgodilo, ker kupujem samo pri znanih trgovcih in ne pri kakšnih s posebno nizkimi cenami.