Delodajalci bi morali odstopiti od socialnega sporazuma in poslali klic za pomoč mednarodni finančni in politični javnosti, ki mora izvedeti, da smo terorizirani od javnosektorskih vladajočih strank, ki so si tebi nič meni nič omislile 300 milijonski priboljšek k birokratskim plačam, ki bi ga nabrali z davčnim davljenjem in dušenjem gospodarstva.

[FIN-311684]
Delodajalci bi morali odstopiti od socialnega sporazuma in poslali klic za pomoč mednarodni finančni in politični javnosti, ki mora izvedeti, da smo terorizirani od javnosektorskih vladajočih strank, ki so si tebi nič meni nič omislile 300 milijonski priboljšek k birokratskim plačam, ki bi ga nabrali z davčnim davljenjem in dušenjem gospodarstva.

U ja mednarodna finačna in politična javnost se prav sekira, lahko samo odpiral šampanjce :D

Skizofrena SMC, kako se lahko odpovejo lastnemu predlogu iz lastne stranke in od lastnega ministra, morda Cerar v svoji vnemi da bi vsakomur bil všečen in laskal bo zdaj še svoje ljudi metal pod vlak?

Najprej bi moral za povsem propadla pogajanja s sindikati javnega sektorja odgovornost prevzeti minister Koprivnikar. V pogajanjih je vlada popustila več, kot je bilo sploh izvedljivo. Zdaj minister Mramor ne more zapreti proračuna. Vsi sindikati pa še dodatno pritiskajo vsak na svojem področju. Policisti primerno svoji izobrazbi in načinu razmišljanja zelo direkt, drugi (šolstvo, zdravstvo, sociala) bolj umirjeno, a zato bolj uspešno. Nič ne pomaga socialni dialog, če prej vlada ne spravi javnega sektorja nazaj v razumne okvire. Po zafuranih pogajanjih je to izjemno težka naloga. Zato najprej potrebujemo novega in zelo sposobnega ministra za javno upravo.

Rešitev za gospodarstvo je enostavno: Nehajte plačevati davke.

Demokratični socializem prihaja skozi stranska vrata.

Vsaj3 ministri bi morali takoj odleteti, Mramor, Kolarjeva (zaradi fiaska z UKCL) in Koprivnikar (zaradi neuspešnih pogajanj). Zaenkrat nismo videli nobene famozne reforme javnega sektorja in davčnih razbremenitev, o tem samo govorijo, glede na dosedanje izkušnje pa je za pričakovati, da bo v vseh reformah pridobila sindikalna stran, kar bo vlada zavila v nove davke. Že v štartu so naredili nepopravljive napake. Vsakič znova se zgrozim, da imamo najslabšo možno vlado, a očitno to niti Pahorjeva niti Bratuškina ni bila. Jo gledamo v živo - resničnosti šov. Samo kako nizko je sploh še mogoče pasti???

tu še so stranke v opoziciji :D

[MF-542584]
Vsaj3 ministri bi morali takoj odleteti, Mramor, Kolarjeva (zaradi fiaska z UKCL) in Koprivnikar (zaradi neuspešnih pogajanj). Zaenkrat nismo videli nobene famozne reforme javnega sektorja in davčnih razbremenitev, o tem samo govorijo, glede na dosedanje izkušnje pa je za pričakovati, da bo v vseh reformah pridobila sindikalna stran, kar bo vlada zavila v nove davke. Že v štartu so naredili nepopravljive napake. Vsakič znova se zgrozim, da imamo najslabšo možno vlado, a očitno to niti Pahorjeva niti Bratuškina ni bila. Jo gledamo v živo - resničnosti šov. Samo kako nizko je sploh še mogoče pasti???

Zakaj Koprivnikar to za koliko se je spogajal je bilo samo v domeni finančnega ministra. S sindikati se ne da pogajat.

Splošna olajšava, ki se pri višji dohodninski osnovi spremeni, je tudi neka čudna pogruntavščina. Smisel splošne olajšave je neobdavčiti nekega zneska, ki naj bi zagotavljal preživetje. Ta znesek ne more biti odvisen od višine davčne osnove, ampak enak za vse. Zato tudi prihaja do anomalij, opisanih v tem članku.

Nič ne pomaga socialni dialog, če prej vlada ne spravi javnega sektorja nazaj v razumne okvire

Se strinjam - problem je v tem, da morata biti za 'razumne okvire' oba sogovornika toliko razumna, da razumeta, kaj so to razumni okviri. In tega ni mogoče reči ne za javni sektor ne za vladno stran. Še posebej ne za Cerarja. Razvajenci niso nikoli razumni - prav zato so razvajenci!

Kdor vsaj malo pozna stanje dobro ve, da reforme na takšen način so obsojene na propad. Očitno je Mramor uvidel to dejstvo.
1.) Poglejmo nepremičninski davek in koliko napak je na Geodetski uravi in na sodiščih, ki vodijo kataster.
2.) Potem gremo na področje delovnih pogojev in kako se na tem področju goljufa z prispevki. Določena podjetja ne vlagajo v modernizacijo delovnih procesov in proizvajajo invalide. Posledično pa vlečejo iz proračuna subvencije. Če gledamo ta prier je kaznovan tisti delodajalec, k iskrbi za dobre delovne pogoje tako, da ne dobi subvencije. ČE pa ne doseže kvote pa je še tukaj kaznovan.
3.) Če gremo na podočje zdravstva vidimo, da reforme ne podpirajo tisti, k iso za nedoločen čas zaposleni v javnem zdravstvu in sočasno še malo fušajo v privat ambulantah. Tako jim ni v interesu ozdraviti človeka ampak samo zdraviti. Rezultate vidimo na vsakem koraku.


Če gledamo globalno vidimo, da produktivnost ne bomo rešili na način, kot si ga zamišljajo kreatorji zograj navedeni ampak tako, da se bo nagradilo tiste, k ivlagajo v modernizacijo delovnih procesov in sočasno izboljšanje delovnih pogojev. Prav tako z prikrivanjem nepravilnosti nebomo rešili preko davčne reforme lumaprij. Strinjam pa se z piscem članka, da je potrebno tudi nagraditi poštene. Dokler tega nebomo razumeli in se bodo vsi metali v isti koš je iluzorno pričakovati napredek.