[republican]
> šola jim ni preveč dišala

To je značilno za toliko najbogatejših (ne samo Slovencev), da bi lahko postalo kar pravilo.

Larry Brinn in Sergey Page sta bila tudi dropouta. A ljudje kar pozabijo, da sta bila dropouta iz doktorskega studija na stanfordu, ker jima je algoritem, ki sta ga razvila nosil rezultate nepricakovano hitro in nepricakovano dobro.

Sirijo se tiste neke famozne lazi o tem, da je bil einstein v soli slab - pa je to navadna laz: www.quora.com/Albert...chool-days

Podobno velja za marsikaterega drugega genija: Bill Gates je na harvardu prezivel kar nekaj let, tam je spoznal Steva Ballmerja, tam je uporabljal (drzavno - vojasko - financiran racunalnik PDP11), in na koncu je pustil studij samo dva semestra pred diplomo.

news.harvard.edu/gaz...evolution/

Tako da biti faliran student ni neka medalja, s katero bi se lahko ponasal.

[bc123a]
> [republican]
> > šola jim ni preveč dišala
>
> To je značilno za toliko najbogatejših (ne samo Slovencev), da bi lahko postalo kar pravilo.

Larry Brinn in Sergey Page sta bila tudi dropouta. A ljudje kar pozabijo, da sta bila dropouta iz doktorskega studija na stanfordu, ker jima je algoritem, ki sta ga razvila nosil rezultate nepricakovano hitro in nepricakovano dobro.

Sirijo se tiste neke famozne lazi o tem, da je bil einstein v soli slab - pa je to navadna laz: www.quora.com/Albert...chool-days

Podobno velja za marsikaterega drugega genija: Bill Gates je na harvardu prezivel kar nekaj let, tam je spoznal Steva Ballmerja, tam je uporabljal (drzavno - vojasko - financiran racunalnik PDP11), in na koncu je pustil studij samo dva semestra pred diplomo.

news.harvard.edu/gaz...evolution/

Tako da biti faliran student ni neka medalja, s katero bi se lahko ponasal.

Einstein brez svoje žene Mileve Marić ne bi bil to za kar ga imajo. Al pa se je sam imel. Mislim, da je soavtorica relativnostne teorije in slava ter priznanja bi morala bit deljena:

"Skupno znanstveno delo

Einstein je v enem od svojih zgodnjih intervjujev po objavi posebne teorije relativnosti leta 1905 izjavil, da je matematične izračune zanj opravljala njegova žena. Razvoj teorije je bil namreč bolj kot od znanja fizike odvisen od matematičnih izračunov in njihovih izpeljav. Razvoj teorije je v veliki meri potekal po formulah tako imenovanih derivatov Lorentzovih transformacij, za katere je potrebno vrhunsko matematično znanje. V knjigi Zbrana dela Alberta Einsteina so objavljene fotokopije iz Einsteinovih zvezkov, iz katerih je razvidno, da je nekdo v resnici redno pregledoval njegove izračune in za njim popravljal napake.

Nov dokaz, da naj bi Mileva Marić pomembno sodelovala pri Einsteinovih teorijah je ponudil Joffe. Leta 1905 so bili v nemški znanstveni reviji Annalen der Physik, objavljeni štirje Einsteinovi članki, ki vsebujejo vse osnovne nastavke teorije relativnosti, fotoelektričnega pojava, razlago Brownovega gibanja in znamenito formulo E = mc², ki je prva tako osupljivo preprosto, a točno prikazala zvezo med maso, hitrostjo svetlobe in energijo. Joffe je zatrjeval, da je bilo na izvirnih rokopisih teh štirih spisov, ki si jih je ogledal na univerzi v Berlinu, zapisano ime dveh avtorjev: »Einstein-Marity«. Rokopisi teh spisov so se sicer izgubili, ko je bil Einstein še živ, tako, da Joffejevih izjav ne moremo z gotovostjo potrditi. Kljub vsemu pa je pomembno dejstvo, ki potrjuje njegovo zgodbo prav priimek Marity. Marity je namreč madžarska različica srbskega priimka Marić, velik del Srbije oziroma Vojvodine pa je bil v začetku dvajsetega stoletja pod avstro-ogrsko monarhijo. Zanimivo je, da se je Joffe zelo natančno spominjal prav imena Marity in ne Marić. To madžarsko različico svojega priimka pa je Mileva uporabljala redko, zato bi Joffe zanj le težko izvedel, če ga ne bi videl. Mileva ga je uporabljala izključno za podpisovanje najpomembnejših uradnih dokumentov, kot je bil poleg že omenjenih spisov njun poročni list.

Einstein je bil znan po tem, da - predvsem v zgodnjih delih - nikjer ni omenjal svojih materialnih ali drugih virov niti svojih asistentov. Ena od različic zgodbe o nastanku zamisli o relativnostni teoriji govori celo o tem, da je matematična seminarska naloga Mileve Marić na Švicarski politehnični akademiji vsebovala zasnove relativnostne teorije, a za to spet ni materialnih dokazov saj se je njena naloga namreč izgubila."

Lep dan.

[republican]
> [bc123a]
> Tako da biti faliran student ni neka medalja, s katero bi se lahko ponasal.

Dejstvo je, da je med najbogatejšimi bistveno več takšnih, ki jim šola ni dišala, kot doktorjev znanosti. Ampak slednji se lahko tolažijo, da so oni vsaj diplomirali, za razliko od bogatih luzerjev, ki so imeli več sreče, kot pameti ;)

ce si na faksu spoznal svojega bodocega poslovnega partnerja s katerim si naredil Micro$oft, se naucil dobro programirati na vojasko sponzoriranem racunalniku, in na koncu koncal 2 semestra pred diplomo je tezko govoriti o dropoutu.

Brez Billovega studija gotovo ne bi bilo Micro$ofta (taksnega kot ga poznamo).

Tudi steve jobs je tisti famozni tecaj kaligrafije obiskoval na faksu.

Prakticno vsi "miljarderski dropouti" so v nekem obdobju studirali in celo dobili bistvene ideje med studijem.

Sedaj ali presodis ali ti preostanek studija koristi ali ne, ali pa bos rajsi sedaj in zdaj ustanovil firmo, je pa drugo vprasanje. Recimo, najbolj slaven je Larry Ellison, ki pa:

"Ellison left the University of Illinois at Urbana–Champaign after his second year, not taking his final exams, because his adoptive mother had just died. After spending a summer in Northern California, he attended the University of Chicago for one term, where he first encountered computer design. In 1966, aged 22, he moved to Northern California."

Torej, tudi ta se je spoznal z zasnovo racunalnikov na faksu.

[republican]
To da so pustili šolo še ne pomeni, da so se nehali učiti. Vsi zgoraj našteti so se o svojem področju izven šole naučili veliko več, kot bi se lahko naučili v šoli. Večina tistih, ki konča faks pa misli, da so popili vse znanje in se jim ni treba ničesar več učiti. Prav v panogah kot je IT je to usodna napaka... večina tega kar so se naučili na faksu, je v nekaj letih že zastarelo.

Nic od tistega, kar se naucis na faksu, ne zastari, ce je faks prav zastavljen. Zal je ravno pritisk studentarije te vrste, da se hocejo igrackati ali pa se nauciti tisto, s cimer bodo sli delat ze jutri preko studenta in sploh nocejo dolgotrajno uporabnega znanja.

Primer: Racunalniske arhitekture so ze 30 let konceptualno enake in tudi na ajfonih in android fonih tece samo novejsa verzija tega:

en.wikipedia.org/wiki/Unix

Meni je najbolj smesno, ko lahko vzames porumenelo Unix knjigo iz omare, staro 30 let, najdes not neko foro, in preizkusis na jailbreakanem iphonu ... in dela.

Razni javascripti in cssji in htmlji in SQLji pa niso stvar za na univerzo, to je stvar tecaja ali pa enega dobrega vikenda s knjigo in compom.

Mimogrede, kako je Larry Ellison prisel do svoje prve pomembnejse stranke? Aja, z javnim razpisom. Zmagal je na CIA tenderju za sistem za organizacijo podatkov, codename Oracle.

Skratka, zacel je kot na javni sektor prisesana pijavka, bi lahko rekli :)