Investirali bomo pa ne doma. Mramor je poslovno okolje, ki se je počasi stabiliziralo ponovno destabiliziral in ustvaril nezaupanje med podjetniki in gospodarstvom na eni strani ter državo na drugi. Mramor je šel čez rob. V parlamentu sprejmejo predlog proračuna z upoštevanjem novih davkov in z novimi obremenitvami gospodarstva, pošljejo ga v Bruselj in šele potem ta predlog gre v nekakšno javno razpravo gospodarskim zbornicam in združenjem delodajalcev z željo, da gospodarstvo v zameno za Mramorjeve meglene obljube da žegen za štrik okrog lastnega vratu. Podjetniki in gospodarstveniki moramo izstopiti iz ESS in iz kakršnega koli dogovarjanja, kajti če že delamo v državi diktature javnega sektorja in sindikatov naj bo to vsaj javno.

Podjetja niso več prezadolžena je verjetno statistična predpostavka glede na upad skupne mase kreditov. Ne pa pozabit da je ta upadla predvsem zato ker so je večina največjih imetnikov kreditov le-teh lepo znebila preko DUTB in v skrajnem primeru DUTB. In v skladu s slovensko folkloro bomo to sedaj prodajali kot nekakšen uspeh.
Abnke pa še naprej ne kreditirajo ker nočejo kreditirati ljudi, ki so jim enkrat že naredili luknjo ---

Moje izkušnje (tako službeno, kot zasebno) so, da znajo slovenske banke kreditirati le takrat, ko kredita ne potrebuješ. Ko smo v družbi zaradi 30% upada naročil potrebovali svež denar za sanacijo (pohod na nove trge, širitev ponudbe, odpuščanje...), so nas podprli le v višini stroškov odpuščanja, pa še to le zato, ker smo imeli obveznosti do njih povsem nezavarovane in bi v primeru stečaja banka "popušila". Takrat sem se odločil, da ne vzamem več nobenega kredita pri slovenski banki (oz. kar nasploh). Sedaj se razvijamo sicer bolj počasi, vendar izključno z lastnimi sredstvi. In tako bo ostalo!

[]
Moje izkušnje (tako službeno, kot zasebno) so, da znajo slovenske banke kreditirati le takrat, ko kredita ne potrebuješ. Ko smo v družbi zaradi 30% upada naročil potrebovali svež denar za sanacijo (pohod na nove trge, širitev ponudbe, odpuščanje...), so nas podprli le v višini stroškov odpuščanja, pa še to le zato, ker smo imeli obveznosti do njih povsem nezavarovane in bi v primeru stečaja banka "popušila". Takrat sem se odločil, da ne vzamem več nobenega kredita pri slovenski banki (oz. kar nasploh). Sedaj se razvijamo sicer bolj počasi, vendar izključno z lastnimi sredstvi. In tako bo ostalo!

To je bistvu logično, sam bi razmišljal enako. Globalno pa ne vodi k rasti. Žal je tako, da kapitalizem ne bi dobro funkcioniral, če bi bili vsi udeleženci 100% racionalni .

[alek14]
Read my lips:

1. Mramor, sindikati JS, upokojenci in zlasti pokojni Bučar.
Pa tudi monasto gospodarstvo, ki vedno sklone glavo.
Zjebano, nestabilno gospodarsko okolje.

2. Splošno pomanjkanje inovacij (tudi drugod), da ne govorim o SLO, kjer je nula. Zato se svet zateka k marketinškim inovacijam (gl. FalschWagen).

3. Izčrpanost znanosti. "Low hanging fruits" izumi so že izumljeni. Nekatera področja so izčrpana in ni mogoče nič izboljšati (fizikalne meje).

Točka 1. prav gotovo, jaz bi dodal še majhnost trga in nizka kupna moč, ter strah. Zelo toksična kombinacija če mene vprašaš.

Denar za posojila je namenjen refinanciranju tajkunskih poslov.
Čakajo na ugoden trenutek.