Ob tem vozniki še vedno mislijo, da je za premikanje potrebna moč, ne pa navor. Pa ni tako, v 95 odstotkih za vožnjo potrebujemo navor, moč pa denimo le pri močnejšem prehitevanju.

Dajte no nehat pisat takšne neumnosti. Malo spoštovanja do fizike bi pa lahko imeli. Vaš učitelj se bo od sramu v zemljo ugreznil. Mogoče bi lahko zgornji stavek napisali "V 95 odstotkih vozimo pri nižjih vrtljajih in izkoriščamo visok navor, višjo moč pri višjih vrtljajih pa rabimo predvsem pri prehitevanju".

Če ste mislili to in ste se le nerodno izrazili vam bo fizika oprostila, če pa res mislite, da avto za vožnjo ne rabi moči ampak zgolj navor, potem pišite raje o barvi vozila in kvaliteti sedežnih prevlek.

Članek poln nakladanja in nepoznavanja osnovnih zakonov fizike in realnosti.

S pametno voznjo se da porabo zelo znizat. Vcasih mi rata tako vozit in dobim rocno izmerjeno porabo tudi 4.2L/100km, kar je tocno po tovarniskih podatkih.

Celoletno povprecno porabo imam sicer 4.9L/100km.

Iz tega clanka pa mi marsikaj ni jasno (okrog tega da je treba voziti z navorom, ne z mocjo).

Kako prepricam avto, da vozi z navorom, ne z mocjo? Nekako se mi to zdi rahlo fizikalno problematicno (pustimo enote ki niso iz istega sveta, navor je rocica krat sila, moc pa sila krat opravljena razdalja deljeno s casom).

Tako da ce ze pisete take (zna biti koristno, proti temu nic ne pravim), dajte zadeve malo bolj pojasnit, ne s terminologijo mehanikarskega vajenca...

Pa se nekaj pripomb.

Ne razumem logike, zakaj po mestu manjsi motor, po avtocesti pa vecji. Tudi manjsi motorji na avtocesti razvijejo dostojne hitrosti (cez splosno omejitev), samo vec casa rabijo, ki je naceloma na avtocesti, kjer so razdalje dolge, klanci pa blagi, nepomemben.

Ce hoces manjso porabo, bos vzel manjsi motor - pri tem se bos moral odpovedati poskocnosti (moci), kar pomeni da bo na avtocesti pospesevanje bolj leno, v mestu pa speljevanje in vkljucevanje v promet.

[premza]
>Ob tem vozniki še vedno mislijo, da je za premikanje potrebna moč, ne pa navor. Pa ni tako, v 95 odstotkih za vožnjo potrebujemo navor, moč pa denimo le pri močnejšem prehitevanju.

Dajte no nehat pisat takšne neumnosti. Malo spoštovanja do fizike bi pa lahko imeli. Vaš učitelj se bo od sramu v zemljo ugreznil. Mogoče bi lahko zgornji stavek napisali "V 95 odstotkih vozimo pri nižjih vrtljajih in izkoriščamo visok navor, višjo moč pri višjih vrtljajih pa rabimo predvsem pri prehitevanju".

Če ste mislili to in ste se le nerodno izrazili vam bo fizika oprostila, če pa res mislite, da avto za vožnjo ne rabi moči ampak zgolj navor, potem pišite raje o barvi vozila in kvaliteti sedežnih prevlek.

:-), avtorju članka dajmo možnost da to popravi. Očitno ne pozna fizike, al pa je pozabil. Če pa je to inštruktor rekel, pa to velja tudi zanj, da to malo osvežijo, teorijo mislim:-). Poligon imajo krasen. Lep dan.

[bc123a]
Iz tega clanka pa mi marsikaj ni jasno (okrog tega da je treba voziti z navorom, ne z mocjo).

Tole z navorm in močjo je res pravo mučenje fizike.
Voziš vedno z močjo, ker le z močjo lahko opraviš neko delo. Z navorom pa privijaš vijake. Navor ne opravlja dela. Lahko cel dan tiščiš 100Nm na že privit vijak, pa nisi nič naredil.

Ce hoces manjso porabo, bos vzel manjsi motor - pri tem se bos moral odpovedati poskocnosti (moci), kar pomeni da bo na avtocesti pospesevanje bolj leno, v mestu pa speljevanje in vkljucevanje v promet.

Tako je. Če hočeš manjšo porabo boš vzel manjši motor, če se voziš po mestu in veliko pospešuješ pa predvsem tudi manjši (lažji) avto.

Glede moči pa...
Tudi za vključevanje v promet in speljevanje v križiščih imajo šibkejši avti navadno dovolj moči. Kdo pa tišči plin do konca in do rdečih vrtljajev pri speljevanju?
Večjo moč rabiš na kaki regionalni cesti, da lahko na krajših ravninah prehitiš kakega počasneža, višja moč tudi pri nižjih vrtlajih (opevani "navor") pa pride prav, ko greš v hribe smučat ali pa ko se pelješ čez Vršič, da ti ni treba na vsakem ovinku prestavljati.

Mislim, da ste že sami dojeli za kaj gre, enako pa najbrž velja tudi za druge bralce.

Inštruktor je želel in je bil barvit, s tem ni popolnoma nič narobe, je pa jasno kaj je mislil z navorom (nizki vrtljaji) in močjo (poln plin)

Point is, da je 60 km/h še vedno majhna hitrost, dogajati se začne prek 100 km/h, zračni upor,....

[bc123a]
Iz tega clanka pa mi marsikaj ni jasno (okrog tega da je treba voziti z navorom, ne z mocjo).

Kako prepricam avto, da vozi z navorom, ne z mocjo? Nekako se mi to zdi rahlo fizikalno problematicno (pustimo enote ki niso iz istega sveta, navor je rocica krat sila, moc pa sila krat opravljena razdalja deljeno s casom).

Avtor ni hotel napisati nič drugega, da je za doseganje potrebne moči, (moč P je namreč sorazmerna produktu navora M in števila vrtlajev, frekvence f, natančneje pravi srednješolska fizika, ki ste jo vsi prešpricali, P=M.2pi.f. Torej fizika pravi da je energetsko bolj smotrno voziti v območju motornih vrtljajev (oziroma nekoliko pod njim), kjer dosega motor maksimalni navor in je istočasna poraba goriva na proizvedeno moč minimalna. To je dovolj za laike, ki lahko le izbirajo motorne vrtljaje s prestavami in količino gasa v razumnih mejah. V bistvu se pa vsa stvar zakomplicira še s pritiskom (sorazemrno kako tišimo gas), vendar je ta efekt na porabo že manjši od pravilne izbire vrtljajev. In hibridi lahko delujejo v stanju polnjenja baterije, vedno v optimalnem režimo glede na porabo, za to pač lahko skrbi računalnik. To je vsa poanta.
V časih fičkov etc. je bilo pač potrebno dobiti moč s pritiskanjem na gas in siljenjem v obrate, vse dokler se krivulja P(f) ~ M(f).f ni začela sesedati zaradi hitrega padca navora pri visokih obratih f.

Manjši motor in višje hitrosti - avtocesta, pomeni višjo porabo.

Zelo dobro je to razloženo na primeru toyote prius 3. generacije:

Bencinski motor je kljub večji prostornini (predhodni je bil 1,5-litrski) varčnejši, trdijo inženirji. Ta se pri 120 kilometrih na uro vrti s 300 vrtljaji manj kot prejšnji motor in tako porabi 12 odstotkov manj goriva.

avto.finance.si/2515...C4%8Dustva

Za mesto in majhne motorje je pa menda jasno

Torej fizika pravi da je energetsko bolj smotrno voziti v območju motornih vrtljajev (oziroma nekoliko pod njim), kjer dosega motor maksimalni navor in je istočasna poraba goriva na proizvedeno moč minimalna. To je dovolj za laike, ki lahko le izbirajo motorne vrtljaje s prestavami in količino gasa v razumnih mejah. V bistvu se pa vsa stvar zakomplicira še s pritiskom (sorazemrno kako tišimo gas), vendar je ta efekt na porabo že manjši od pravilne izbire vrtljajev. In hibridi lahko delujejo v stanju polnjenja baterije, vedno v optimalnem režimo glede na porabo, za to pač lahko skrbi računalnik. To je vsa poanta.

Bog pomagaj.

[milos9]
Manjši motor in višje hitrosti - avtocesta, pomeni višjo porabo.

Zelo dobro je to razloženo na primeru toyote prius 3. generacije:

Bencinski motor je kljub večji prostornini (predhodni je bil 1,5-litrski) varčnejši, trdijo inženirji. Ta se pri 120 kilometrih na uro vrti s 300 vrtljaji manj kot prejšnji motor in tako porabi 12 odstotkov manj goriva.

avto.finance.si/2515...C4%8Dustva

Za mesto in majhne motorje je pa menda jasno

Nehaj prodajat buče.

[premza]
>Torej fizika pravi da je energetsko bolj smotrno voziti v območju motornih vrtljajev (oziroma nekoliko pod njim), kjer dosega motor maksimalni navor in je istočasna poraba goriva na proizvedeno moč minimalna. To je dovolj za laike, ki lahko le izbirajo motorne vrtljaje s prestavami in količino gasa v razumnih mejah. V bistvu se pa vsa stvar zakomplicira še s pritiskom (sorazemrno kako tišimo gas), vendar je ta efekt na porabo že manjši od pravilne izbire vrtljajev. In hibridi lahko delujejo v stanju polnjenja baterije, vedno v optimalnem režimo glede na porabo, za to pač lahko skrbi računalnik. To je vsa poanta.

Bog pomagaj.

Tebi več ne more, je obupal.

Kaj te moti pri tem odgovoru?

[milos9]
Kaj te moti pri tem odgovoru?

Vse.

In to zato, ker s fiziko in tehniko delate na Financah kot svinja z mehom.

[MarijanMacek]
> [premza]
> >Torej fizika pravi da je energetsko bolj smotrno voziti v območju motornih vrtljajev (oziroma nekoliko pod njim), kjer dosega motor maksimalni navor in je istočasna poraba goriva na proizvedeno moč minimalna. To je dovolj za laike, ki lahko le izbirajo motorne vrtljaje s prestavami in količino gasa v razumnih mejah. V bistvu se pa vsa stvar zakomplicira še s pritiskom (sorazemrno kako tišimo gas), vendar je ta efekt na porabo že manjši od pravilne izbire vrtljajev. In hibridi lahko delujejo v stanju polnjenja baterije, vedno v optimalnem režimo glede na porabo, za to pač lahko skrbi računalnik. To je vsa poanta.
>
> Bog pomagaj.

Tebi več ne more, je obupal.

Marjan, zakaj pa je potem najmanjša poraba, če voziš z najmanjšimi možnimi vrtljaji, ki jih motor še zmore? Recimo pri bencinskem motorju okoli 2000 vrt/min, čeprav je največji navor npr. pri 4000 vrt/min in pri dizlu 1500 vrt/min, čeprav je največji navor pri npr. 2000 vrt/min?

Vozimo, ja vozimo staro in po starem. No pri nas npr. euro 5 mašina kaže znake puntanja po 50000 km. Pravijo, da jo je treba občasno bolj poterat pri višjih vrtljajih da se filter trdih delcev ne štopa....aaaa pejnonekam - ja pa glih opel je ja, kot tisti na sliki. Tko da...TDI na nizkih obratih in mala prostornina NE GRE. Morda kaka euro 4 ali še bolj zgodnja ne bo kazala vseh mogočih težav. V evro 6 bomo pa tako in tako pišali v tank (urea). Propaganda.

Pojasnimo njeno delovanje na splošni javnosti razumljiv način, za dosego tega se je potrebno kdaj zateči k enostavnim obrazložitvam.

[milos9]
Mislim, da ste že sami dojeli za kaj gre, enako pa najbrž velja tudi za druge bralce.

Inštruktor je želel in je bil barvit, s tem ni popolnoma nič narobe, je pa jasno kaj je mislil z navorom (nizki vrtljaji) in močjo (poln plin)

"popolnoma nič narobe" je malo huda izjava :-)

Sicer pa se ta vaš navor čuti tudi pri prehitevanju. Saj merite "prožnost" avtomobilov, recimo pospešek od 60 km/h do 100 km/h, in tisti z več navora potrebujejo manj časa.

[bc123a]
Ne razumem logike, zakaj po mestu manjsi motor, po avtocesti pa vecji. Tudi manjsi motorji na avtocesti razvijejo dostojne hitrosti (cez splosno omejitev), samo vec casa rabijo, ki je naceloma na avtocesti, kjer so razdalje dolge, klanci pa blagi, nepomemben.

Ce hoces manjso porabo, bos vzel manjsi motor - pri tem se bos moral odpovedati poskocnosti (moci), kar pomeni da bo na avtocesti pospesevanje bolj leno, v mestu pa speljevanje in vkljucevanje v promet.

Razlog je bolj posredne narave.

Tudi pri manjšem motorju kupci vseeno želijo vsaj malo poskočnosti. To proizvajalec doseže tako, da tak motorček kombinira z menjalnikom, ki ima 'kratke prestave', da se motor bolj zavrti.
Posledica je, da so tudi v najvišji prestavi precej visoki obrati, ko voziš pri avtocestnih hitrostih. Recimo 3000+ obratov pri 100 kmh ali celo 4000+ obratov pri 130 kmh - motor moteče tuli, pa tudi poraba je višja.

Pri avtu z večjim/močnejšim motorjem pa ima lahko menjalnik drugačna prestavna razmerja, recimo pri 100 kmh se motor vrti z le 2000 obratov ali celo manj...

[milos9]
Pojasnimo njeno delovanje na splošni javnosti razumljiv način, za dosego tega se je potrebno kdaj zateči k enostavnim obrazložitvam.

Preberi tole, kar ti je Alek odgovoril:

"Opozoril bi samo to, da stvari s prostornino motorja, sedaj, ko so še turbine zdraven, niso vedno enoznačne. Danes imajo nekateri motorji podaljšano ekspanzijo z več prostornine (Toyota), drugi uporabljajo drugačne strategije varčevanja"

Pa še to.

Avtomobili z majhno delovno prostornini na Avtocesti pijejo več predvsem zaradi krajših prestav v menjalniku. To je glavni razlog.
Prestave so pa kratke ravno iz tega namena, da so bolj živahni v mestu.

Sama delovna prostornina pa nima direktne povezave s porabo na Avtocseti.

[danezsem1x]
Vozimo, ja vozimo staro in po starem. No pri nas npr. euro 5 mašina kaže znake puntanja po 50000 km. Pravijo, da jo je treba občasno bolj poterat pri višjih vrtljajih da se filter trdih delcev ne štopa....aaaa pejnonekam

Ampak to je res, filter trdnih delcev rabi določeno temperaturo motorja in izpušnega sistema, pa nekaj časa neprekinjene vožnje da se spuca.

Saj če bi dizla kupil in uporabljal tako, kot je predvideno, ne bi imel problemov - če pa ga voziš na kratke razdalje in po mestu, potem dizel pač ni zate.

Sicer pa ne glede ali je dizel ali ne, prav vsakemu motorju zelo paše občasno redno razgibavanje - ga je treba pritisnit na avtocesti in/ali v kak klanec, parkrat moraš zavrtet tudi do rdečega polja. Resno.

[jani1974]
> [MarijanMacek]
> > Marjan, zakaj pa je potem najmanjša poraba, če voziš z najmanjšimi možnimi vrtljaji, ki jih motor še zmore? Recimo pri bencinskem motorju okoli 2000 vrt/min, čeprav je največji navor npr. pri 4000 vrt/min in pri dizlu 1500 vrt/min, čeprav je največji navor pri npr. 2000 vrt/min?

Zadeva ni tako preprosta, da bi lahko laik med vožnjo vse kontroliral. Vsak motor ima svoje značilnosti, predvsem je važna odvisnost navora in spec. porabe goriva od vrtljajev in od pritiska v valjih (gasa) in od okoljske temeprature in od vlažnosti in od zračnega pritiska in...... Merilo voziti v območju vrtlajev pod obrati kjer je maksimum je samo splošno vodilo, drugače bi moral zadevo uravnavati glede na trenutne razmere računalnik.
Res je, da se da voziti z nižjimi obrati, sam to redno počenjam, toda le v režimu nepospeševanja. Ampak moje škatle imajo masimum navora pri 2500 rpm in menjalnik tako narejen, da dosežejo te obrate v 5 prestavi pri 90 km/h in prav lepo tečejo tudi pri 60 km/h (1650 rpm). Sem pač bolj skromen in me sploh ne zanima avto, ki se dobro počuti šele pri 4000 vrtljajih. Moji pri tem že pospešeno izgublajo navor. še nekaj, najmanjše število vrtjajev, ki jih zmore navor je kar prosti tek, nekaj pod 1000 rpm. Seveda je takrat navor bolj majhen in posledično tudi moč.
Bom ti pa še povedal, da je pa potrebno voziti 40 let starega hrošča povsem drugače kot dandanašnje, sicer ne več najmodernejše avtomobile. Pri tem starčku, je pa že potrebno voziti na vrtljaje, ima motor vse premalo navora.

Se bom potrudil in razčlenil.

[MarijanMacek]
Torej fizika pravi da je energetsko bolj smotrno voziti v območju motornih vrtljajev (oziroma nekoliko pod njim), kjer dosega motor maksimalni navor in je istočasna poraba goriva na proizvedeno moč minimalna.

Fizika nič ne govori o tem, to je odločitev inženirjev, ki so motor sprojektirali tako, da ima največji izkoristik v režimih, ki se največ uporabljajo. To je pri srednjih vrtljajih s pol ali pa še manj plina, ko motor daje le malo moči (in ima nizek navor). Najvišji navor doseže le pri polnem plinu. Ali takrat dosega tudi najnižjo porabo (najvišji izkoristek) pa je stvar konstrukcije motorja.

[MarijanMacek]
To je dovolj za laike, ki lahko le izbirajo motorne vrtljaje s prestavami in količino gasa v razumnih mejah.

Potem naj se napiše, da je najbolje voziti v najvišji možni prestavi ali kar se da blizu 2000 vrtljajev ali med 2000 in 3000 vrtljajai ali kakorkoli že za določen avto in motor velja in se "laikov" ne muči z močjo in navorom. Če pa se govori o moči in navoru naj se govori strokovno.

Tole naprimer (citirano iz članka) je skropucalo prve vrste...

Ob tem vozniki še vedno mislijo, da je za premikanje potrebna moč, ne pa navor. Pa ni tako, v 95 odstotkih za vožnjo potrebujemo navor, moč pa denimo le pri močnejšem prehitevanju.

se strinjam. zal primestnih 15 km/dan v eno smer ni prava stvar.

Premza,

vso znanje inženirjev izhaja iz fizike, tudi povezava med navorom (sicer funkcija pritiska v valjih, oziroma gasa) in številom obratov, P=M.2pi.f. Inženirji niso še naredili nič, kar bi bilo v nasprotju z zakoni fizike. Če pa smatraš drugače, pa velja moja trditev, da je vsevišnji nad teboj že obupal. In vso moje omejeno znanje o ekonomičnosti izbire pogojev obratovanja motorjev (konkretno nekega dizla v študiji hibridnega pogona) izvira iz nekega predavanja nekega fizika na srečanju uporabnih fizikov.
Kakor praviš so motorji načrtovani tako, da so najbolj ekonomični pri določenih pogojih. To je res, pozabljaš pa, da pogoje pri katerih bo motor deloval, se pravi vrtljaje, če zanemarimo voznikovo izbiro hitrosti, določa pravilno izbrana prestavna razmerja (peta prestava je pravilno optimizirana na 90 km/h, šesta je menda za kakih 130, podrobno pa ne vem, ker nimam takega avta, pa tudi 130 km/h vozim skrajno redko) in seveda izbira optimalne prestave za določeno nalogo. In pri današnjih avtomobilih je to povsem drugače, kot sem povedal na primeru 40 let starega hrošča, kot pri sodobnih avtomobilih, ki jih prenekateri mojster stare šole ne zna voziti. In to je tudi poanta članka s sicer nekaterimi "nerodnimi" trditvami.

[matjazfinance]
> > Sicer pa ne glede ali je dizel ali ne, prav vsakemu motorju zelo paše občasno redno razgibavanje - ga je treba pritisnit na avtocesti in/ali v kak klanec, parkrat moraš zavrtet tudi do rdečega polja. Resno.

Torej ti trdiš, da avto potrebuje "intervalni" trening, daj to prosim utemelji, pa ne na osnovi govoric iz kvazi poznavalskih krogov. Da je včasih bilo motor potrebno prve kilometre uvajat v obratovanje je splošno razumljivo, saj so bile tolerance v proizvodnji precejšne, to o "intervalnem" treningu pa tudi izhaja iz tistih časov.

PS.: ne velja za trditev o temperaturi filtrov na dizlih, sicer so pa dizli nekam vedno bolj demode po zaslugi glavnega goljufivega propagatorja.

[alek14]
>Tovarniški porabam se je mogoče približati pri manjših hitrostih

Hm. Pri 60km/h (konstantno) ravna cesta, dobite celo boljši rezultat, kot je po NEDC. What's your point?

... čuj, kaj tebi spet ni jasno ? ... evo, zdaj ko je že vsem jasno, da se tovarniške porabe izračunajo po formuli številka čevljev/10, je treba bebavim voznikom povedat, da so sami krivi, če obljubljene tovarniške porabe v realnem življenju ne dosežejo, ker pač ne znajo vozit, ker pri vožnji uporabljajo moč namesto navora ...

P.S.: vztrajnost je po mojem naslednje, kar bodo tovarniški propagandisti uporabili za dokazovanje vzrokov odstopanja dejanske porabe od obljubljene, potem pa bi lahko prišlo na vrsto trenje in še kakšen fizikalni pojem, ki se pojavlja v mehaniki ...

[MarijanMacek]
> [matjazfinance]
> > > Sicer pa ne glede ali je dizel ali ne, prav vsakemu motorju zelo paše občasno redno razgibavanje - ga je treba pritisnit na avtocesti in/ali v kak klanec, parkrat moraš zavrtet tudi do rdečega polja. Resno.

Torej ti trdiš, da avto potrebuje "intervalni" trening, daj to prosim utemelji, pa ne na osnovi govoric iz kvazi poznavalskih krogov.

Za stare motorje je veljalo da so postali leni, če jih nisi občasno gnal v visoke vrtljaje. Lahko potrdim s prve roke. Zastava 750 (pri tej se je zelo poznalo), Zastava 101, Yugo. Reklo se je, da je mašino treba "spihat" in je najbrž res šlo za spihavanje (zmanjšana pretočbnosti plinov zaradi obloge na ventilih in v kolektorju). Strokovne razlage in dokazav za to pa nimam.
Kako je z novimi avti pa ne vem, mogoče se tudi na lopaticah turbine kaj nalaga, pa je dobro spucat (ni fajn da je kaj gor, sploh če ni uravnoteženo).

Je pa to dobro še iz enega drugega razloga :)
Nažgeš hudiča v rdeče na kosu ravne ceste nekje blizu doma ko si sam v avtu in mehanik ni na počitnicah. Takrat je motor zelo obremenjen in naj takrat kaj crkne če že mora. Bolje takrat, kot pa med počitnicami, ko s polnim avtom prtljage in otrok zapelješ na trajekt za Hvar :/

[MarijanMacek]
Torej fizika pravi da je energetsko bolj smotrno voziti v območju motornih vrtljajev (oziroma nekoliko pod njim), kjer dosega motor maksimalni navor in je istočasna poraba goriva na proizvedeno moč minimalna. To je dovolj za laike, ki lahko le izbirajo motorne vrtljaje s prestavami in količino gasa v razumnih mejah.

Drzi, samo clanek je nabluzil nekaj cisto drugega, moralo bi pa pisati tisto, kar si napisal ti.