Hvala za ta prispevek, gospod Novak.

Jaz ne bi kar tako zamenjeval demokracije z anarhijo, vendar poglejmo kaj pravi grški modrec, mojster dialoga Sokrat (470-399 pred Kristusom):

Zakaj bo demokracija drago plačala?

Demokracija bo drago plačala, ker bo hotela zadovoljiti vse.

Siromašni bodo hoteli imeti premoženje bogatih.
Demokracija jim bo to omogočila….

Mladi bodo hoteli biti spoštovani kot stari, ženske bodo hotele biti enake moškim in tujci bodo hoteli imeti pravice staroselcev.
Demokracija jim bo to dala…..

Lopovi in sleparji bodo hoteli doseči pomembne državne funkcije.
Demokracija jim bo to omogočila….

Ko pa bodo lopovi in sleparji končno in na demokratičen način prevzeli oblast, saj lopovi, sleparji, goljufi in kriminalci težijo za oblastjo, bo nastala hujša tiranija kot v času monarhije ali oligarhije.

demokracija dobro deluje le v visoko civiliziranih družbah kjer se prevzema odgovornost in se ne krade, to so skandinavke - finska , danska , norveška , Islandija tudi nizozemska za te države je značilna nizka stopnja tveganja revščine in močni vplivni sindikati tam sistem očitno deluje v anglosanskih državah pa ne . tukaj je razlika

forum.finance.si/?m=...818&single

Demokracija je super. Demokracija je magija. Z njo narediš, da nemoralno postane moralno.

Demokracija je totalno zanikanje načela: nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet. S pomočjo demokracije - preko volitev lahko (ob)vladano ljudstvo na svoje maziljene predstavnike prenese pravice, ki jih sicer po vseh naravnih (moralnih) zakonih nima. Npr. pravico krasti, pravico ubijati, pravico zasužnjevati, ipd. Super, ne? pbs.twimg.com/media/....jpg:large
pbs.twimg.com/media/....jpg:large

Prava razlika med državo in mafijo: pbs.twimg.com/media/....jpg:large

Nekdoje rekel, da je demokracija dva volka in ena ovca, ki glasujejo o tem, kaj bo za večerjo.

Še hujša je predstavniška demokracija, ko gre na volitve npr. 33% volilnih upravičencev in izvoli 90 pajacev v kasperlteatru in jim podari bianko mandat, da z njimi (ki so šli na volitve) in ostalimi (ki niso šli na volitve – 67%) delajo, kar se jim zljubi (beri: sprejemajo zakonodajo, s katero določajo, kaj raja sme in česa ne sme, višino varščine – davkov, katera dovoljenja potrebujejo, da lahko delajo in se gibljejo…).

Super, kajne?

Demokracija nikakor ni enako svoboda in spostovanje clov. pravic! Demokracija je nujno zatiranje drugace mislecih (kar seveda niso samo od vlade priznane manjsine - najmanjsa manjsina je namrec posameznik).

Demokracija je sprejemanje odločitev z večino oddanih glasov, ki zavezujejo tudi tiste, ki ne želijo imeti s tem nič. V najmodernejšem pomenu pa je demokracija vsake 4 leta podelitev bianco mandata 90-tim pajacem, da po svoji volji - ki jo sami prav tako oblikujejo z večinskim glasovanjem - teroririzirajo vse ostale prebivalce na določenem ozemlju, tako da urejajo tako rekoč vse sfere življenja posameznika.

Demokracija ni sinonim za svobodo in tolerantnost, zato tudi pridevnik "nedemokratičen" ne pomeni nujno "avtoritaren", "nestrpen" ali "sovražen do svobode". Demokracija je kar se tiče plebsa izbiranje gospodarjev z večino oddanih glasov, s stališča izvoljenih predstavnikov plebsa pa odločanje z večino oddanih glasov o ukrepih, s katerimi arbitrarno regulirajo vedénje plebsa, mu določajo meje, kot kakšnim psom na dresuri, in mu vsiljujejo svoje poglede na svet in seveda določajo višino varščine (pizza).

Demokracija daje plebsu samo (lažni) občutek, da ima vpliv. "V SLO ima oblast ljudstvo" in podobne krilatice so v praksi samo floskule. Ista zgodba je npr. v ZDA. Če jih cca 50% zasluži "tako malo", da jim ni treba plačevati zvezne dohodnine in so neto prejemniki drobtinic iz proračuna, za koga bodo volili? Če pa uživajo v "revščini" (uradno revni so, čeprav imajo TV, mobitel, avto, pralni in pomivalni stroj ipd.)!

Etatistična krilatica "izberite z razumom" je (že) tragikomična. Kdo mi garantira, da me "z razumom izbrani" ne goljufa? Kaj če me je s predvolilnimi obljubami hote spravil v zmoto, da storim nekaj (da mu dam glas) v škodo svojega ali tujega premoženja. Recimo, da mi danes obljublja nižje davke in nižanje javne porabe, čeprav že ve, da bo po ustoličenju ravnal nasprotno.

Če bo "z razumom izbrani" pajac po ustoličenju skupaj z ostalimi bolj ali manj "z razumom izbranimi" dejansko zvišal davke in si zvišal plačo, to pomeni, da je storil kaznivo dejanje goljufije, kajne. Je to storil v hudodelski združbi?

Lahko politika kazensko ovadim, ki me je z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin spravil v zmoto oziroma me pustil v zmoti in me s tem zapeljal, da sem ga v škodo svojega ali tujega premoženja volil (primerjaj 211. čl. KZ-1)?

Namreč, politik mi je obljubil, da bo znižal davke in administrativne ovire, če ga volim, zato sem ga volil. Po volitvah je davke zvišal in povečal administrativne ovire, tako da se mi (pa tudi ostalim državljanom) je zaradi tega premoženje zmanjšalo. So znaki kaznivega dejanja izpolnjeni? Ali pa demokratično odločanje goljufe in ostale odreši odgovornosti in magično transformira sicer inherentno nemoralno in zavržno ravnanje v moralno?

Je moralno s silo vzeti Janezu, da bi dali Zokiju, če je odločitev o tem sprejeta demokratično?

Junija 2014 sem zapisal:

In danes julija bodo baje opravilno sposobne odrasle osebe, ki producirajo, spet šle na volitve in podelile bianco mandat osebam, ki pripadajo razredu, ki ne producira, ampak živi od sadov tujega dela - politikom. In te odrasle osebe bodo pričakovale, da bo tokrat vse drugače. Če to ni definicija norosti, ne vem, kaj je.

Bianco mandat, ki ga politiki dobijo na volitvah, obsega (tudi) privilegij, da si sami določajo višino plačila za svoje "delo", da s pobrano varščino (davki) delajo, kar hočejo, da si izmišljujejo neka pravila, po katerih se morajo nato njihovi mandanti pa tudi ostali, ki jim z volitvami niso dali pooblastila, ravnati. Če jih ne spoštujejo, če ne plačajo varščine, zoper podložnike uporabijo silo. In največ, kar se parazitom zgodi je, da jih mandanti čez nekaj let ne izvolijo več.

Demokracija je super (pa uporaba kolektivnega "MI" tudi). Tako so nas naučili že v obveznih(!) državnih osnovnih šolah.
forum.finance.si/?m=...299&single

Najbolj bolano je, da ljudje, ki producirajo, volijo najbolj neproduktivni, parazitski razred - politike, ki potem tem istim volilcem vsiljujejo pravila, prepovedi in jim določajo višino varščine, ki jo morajo plačevati, da lahko še naprej producirajo. Predstavniška demokracija je res pravi raj na zemlji, kajne?

Še hujša je predstavniška demokracija. Večina, ki pride na volitve, izvoli 90 pajacev in jim podeli bianco mandat, da počnejo s podložniki, kar se jim zljubi. Izvoljeni pajaci in armada neizvoljenih klovnov nato kaka 4 leta (če se pred tem ne skregajo) po lastni presoji terorizira podložnike, prerazporeja njihove dohodke in premoženje (potem ko si za svoje delo najprej sama vzame zajeten kos) in določa pravila obnašanja, ki jih morajo podložniki spoštovati pod grožnjo sile.

Demokratično izvoljeni gospodarji so celo hujši kot dedni vladarji. Slednji državo smatrajo za svojo lastnino in vsaj malo skrbijo za ohranitev substance stvari. Demokratični vladarji pa vejo, da ni nujno, da bodo ponovno izvoljeni, zato se trudijo pokrasti čim več in se ne ozirajo ali bo za njimi ostala katastrofa.

Kdo je tu nor? Podložniki, ki se pustimo terorizirati, ali naši demokratično izvoljeni in neizvoljeni gospodarji? Parazite je treba izstradati, če ne želimo shirati sami.

Edino voluntaristično organizirana družba je moralna, vse ostalo je uporaba surove sile.

Si spil preveč Kool-aida ali pa si samo naiven?

To hitro prevesti v anglescino in poslati v ameriski State Department, da ustavimo se kaksno "sirjenje demokracije", ki se potem cisto demokraticno sprevrze v sirjenje srednjega veka...

zelo dober komentar... in še boljši zaključek, bomo(bodo) zmogli?

lpA

"Heretično"? Do neke mere zagotovo, kar potrjujejo tudi komentarji pod zapisom.

"Nezamejena demokracija lahko pomeni prav tolikšen teror nad posameznikom kot diktatura."

Jasno. To lahko potrdi vsak zapornik, ki se mu omejuje pravica, da bi še naprej počel, kar je pač počel. To lahko potrdi tudi vsak urbanist ali pa statik.

A poanta demokracije sploh ni v odnosu do posameznika. Gre zgolj za to, kdo je v določeni državi suveren ali vladar. Lahko je absolutni in morda dedni monarh, lahko ajatola, lahko je leva ali desna revolucionarna avantgarda, lahko pa je tudi ljudstvo / demos. Lahko tudi ni nihče, a če si pogledamo, kako to v praksi zgleda, si tega najbrž ne želimo. Ravno tako lahko opazimo, da je v družbah, ki jih vodi verski voditelj (Iran) ali absolutist (Saudova Arabija) nivo korupcije praviloma višji kot v demokracijah.

Demokracija gre z roko v roki z republiko (res publica / javna stvar / javna zadeva). Seveda je možno ugovarjati, da obstajajo uspešne ustavne monarhije, a če pogledaš od blizu, gre prav tako za republike, ki so pač ohranile "monarha" v povsem simbolni / reprezentativni vlogi. Mi imamo v ta namen predsednika republike.

"Da je merilo tega, kaj je prav, glas večine."

Kaj je prav in kaj ne, je stvar osebne vesti in morale.
Demokracija se s tem ne ubada. Pri demokraciji gre za vprašanje minimalnega skupnega konsenza v družbi (zakonov in ustave). Če konsenz vzpostavi večina, temu rečemo demokracija. Če konsenz vzpostavi manjšina, temu rečemo avtokracija / teokracija / revolucionarna oblast.

"verjetno se lahko tako rekoč vsi strinjamo, da bi bil grotesken teror nad posameznikom, če bi nam glas ljudstva dodelil službo, partnerja, prebivališče ..."

Oblast se načeloma ukvarja z javnimi zadevami (res publica / javna zadeva). A ker posameznik živi v interakciji z drugimi posamezniki, člani družbe, vsaka javna zadeva slej ko prej vpliva na koga izmed posameznikov na zasebni ravni, kot sem navedel zgoraj.

V obdobju izpred demokracije, nam službe ni dodeljeval / onemogočal glas ljudstva, ampak Zavod za zaposlovanje, Zveza komunistov Slovenije, ali posredno od nje nastavljeni direktorji in kadroviki.

V demokraciji nam službe ne izbira več oblast, a še kako vpliva na sam izbor. Najprej z Zakonom o delovnih razmerjih in sistemom obračunavanja poti na delo, potem s kakovostjo izobraževanja, omejevanjem konkurenčnosti na tržišču itd.

"In če se o tem lahko strinjamo, potem je jasno, da smisel ustave ni zgolj, da razprši politično moč in formalizira čim manj pomanjkljiv sistem kolektivnega odločanja, kjer se mu ne moremo izogniti, ampak tudi, da čim ožje zameji, o čem sploh lahko odločamo kolektivno. Da torej omeji demokracijo."

V tem zadnjem stavku je po mojem skromnem mnenju ključna napaka. Namen ustave ni in sploh ne more biti omejevanje demokracije. Ustavo sprejme suveren - v demokraciji torej večina prebivalstva. Ustavo spreminja suveren - spet, večina prebivalstva. Ustava je v demokraciji sprejeta demokratično - z večino. "Ustava je najvišji splošni pravni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve. Vanjo so zapisana splošno veljavna načela, s katerimi se strinjajo skoraj vsi državljani, zato je za njena sprejetje in spremembo v parlamentu običajno potrebna dvotretjinska večina." (iz Wikipedije, časopisnih člankov in kopice diplomskih nalog, avtor ni naveden)

Suveren, torej demos, v demokraciji sprejema in spreminja ustavo - ne le z večino, celo z dvotretjinsko večino. Še večji teror nad posameznikom? Morda. A ravno dvotretjinska večina varuje posameznika pred prehitrimi in preveč arbitrarnimi spremembami temeljnih načel, pravic in dolžnosti.

"vladavina sodrge" / "podivjan majoritarizem" / "ohlokracija"

Zdi se mi, da smo v preteklih 25 stoletjih na "Zahodu" kljub vsemu naredili kakšen korak naprej. Morda bi celo stari Grki v današnjih razmerah razmišljali drugače. A pozor: stari Grki nikoli niso enačili demokracije z ohlokracijo, temveč so ju izpostavljali kot nasprotji.

Da pa demokracija ne preide v svoje nasprotje, torej v ohlokracijo, je pomembno, da vsi podsistemi družbe delujejo vsaj zadostno, če že ne optimalno. Od izobraževanja, preko medijev, sodišč, pa do odgovornih državljanov, volilcev, še posebej pa intelektualcev. Dobro delujoče gospodarstvo pa je ob vsem tem zelo pomemben faktor.

A ker se vsaka družba prej ali slej znajde tudi v manj rožnatih časih, je še toliko bolj pomembno, da je oblast razvejena (tri veje oblasti + močna in neodvisna četrta), decentralizirana, večnivojska in kodificirana.

A tu smo še precej ubogi:
- z obubožanimi in odvisnimi mediji
- z oblastjo skoncentrirano v Ljubljani
- brez pokrajin
- z razdrobljenimi in šibkimi občinami
- z opotekajočim se sodstvom
- z neštetimi, a slabo zapisanimi zakoni (brez tolmačenja ne gre)
- s pobalinskimi parlamentarci
- z demokratično neizobraženim (ali celo demokraciji nenaklonjenim) in apatičnim volilnim telesom
- z (volilno) ujetostjo med partizane in domobrance
- z visoko stopnjo enakosti med sloji in neverjetno stopnjo neenakosti med generacijami
- s podedovanim odporom do meritokracije in podedovanim vrtičkarstvom
- s podedovanim strahospoštovanjem do dedičev prejšnjega sistema, ki se še vedno prerivajo v ospredju

Ne, ni problem v demokraciji. Problem je v njeni šibkosti in nizki politični in državljanski zavesti in odgovornosti demosa.

"Čeprav je morda ne kaže dajati prav za zgled, naj zato na koncu pristavim, da tudi naša ustava ponuja precej priložnosti za obrambo individualnih pravic - enakosti pred zakonom (14. in 22. člen), pravice do zasebne lastnine (33.in 67. člen), svobode dela (49. člen) in tako naprej. Izkoristimo to. Ni samo fiskalno pravilo tisto, ki lahko prispeva k svobodnejši Sloveniji. Začnimo drezati v dogme in ustavo uporabimo za tisto, čemur je ta v svobodni družbi namenjena - omejitvi države in demokracije, da ti ne prestopita bregov in ne prerasteta v teror nad posameznikom. Že imamo generacijo pravnikov, ki bodo zmogli voditi tak miselni preskok?"

Kakšen odnos je pri nas glede spoštovanja pravice do zasebne lastnine je bilo evidentno pokazano pri postavljanju šengenskih ograj. Avstrijci si niso upali napeljavati ograje nikjer brez dovoljenja pri nas si pa šel zvečer spat in se zjutraj zavedel, da je pod tvojo bajto čez tvoj travnik ob kolpi speljana bodeča žica. Saj se je država očitno odločila na šverc loviti ribe. Le čemu drugemu lahko služi bodeča žica ob kolpi!?