Ne kdo jo bo imel, veseli nas, da državno službo ne bodo imeli Mesec, Mramor, Cerar, da bo škodljivcu Mencingerju odvzeta pokojnina, brez službe bo tudi koloradski hrošč Erjavec...

Dober in korekten članek gospa Simona. Lahko se bojimo, da se bo denar spet delil namesto, da bi ga uporabili. Zagotovo je SPS kot zadnja verzija boljši dokument od prejšnjih ima pa še vedno vrsto pomanjkljivosti, skoraj nikjer ni zaslediti, kako bomo cilje v resnici dosegli? Glede na izkušnje iz preteklosti pa smo že zdaj lahko prepričani, da bo denar iz naslova SPS spet za ene osnova za preživetje. Spet se bodo pisale velike zgodbe in to le toliko časa, dokler bodo razpoložljiva finančna sredstva, potem pa bo spet vse po starem kot je to zdaj v tem času.

hvala. se strinjam z vašo oceno. LPS

Verjamem v naložbo 4Z. Najpomembnejše je zdravje, temu sledijo znanje, zid in zemlja.
Slovenci so slabega zdravja tudi zato, ker delajo pod pritiskom, brez možnosti, da bi uveljavljali svoje pravice, saj se lahko zadovoljujejo z "drobtinicami", ko jim šefi izplačujejo plačo, na prispevke pa večkrat pozabijo, da jih je treba nakazati na FURS.
V več podjetjih se bojijo znanja zaposlenih, saj se vodilni kadri bojijo za svoje stolčke in da izgubili svoj položaj, namesto, da bi izkoristili njihove potenciale, da bi delali kvalitetneje in prihajali z veliko novimi predlogi, ki bi lahko nosili boljše rezultate. Njihova inovativnost ni nagrajena vedno sorazmerno s prihranki, ki so bili ustvarjeni.
Zid je pomemben zato, da lahko za stenami nabiramo, v svojih domovih, novih moči za delo in ustvarjanje. Običajno za njim občutimo varnost, zato ga znamo čuvati. Ko prestopimo prag svojega stanovanja, se večkrat ne zavedamo, da moramo enako ravnati tudi z našim skupnim premoženjem.
Zemlja je omejena dobrina, ki jo je, na žalost, vedno manj, saj je uporabljena za druge namene kot proizvodnjo hrane. In prav to je podlaga za zagotavljanje zadovoljevanja naših prehrambenih potreb, seveda ob upoštevanju, da sočasno varujemo vodne vire. In prav slednje nam bo omogočilo osnovno preživetje. Zdravje nam bo omogočalo, da zemljo lahko obdelujemo, znanje, da bomo dosegli boljše rezultate.
Visoko leteče ideje ne bodo prinašale rezultatov. Načrtovanje naj bo podprto z izračuni, ki temeljijo na dejanskih možnostih. Zato je potrebno pospeševati dejavnosti, ki imajo "znanje", da se razvijajo naprej, saj topla voda je bila že zdavnaj odkrita. Sanje so dovoljene, a jih mora spremljati realnost, da se laže realizirajo.

Tipičen članek ene gospodične, ki s prakso nima nobene zveze. Vsi ne morejo biti inženirji, ekonomisti, zdravniki itd.

Vsakdanje življenje potrebuje, in to zelo tudi poklice z rokodelsko spretnostjo.

Simona,
- kdo ti bo pa poravil streho na hiši, če pušča? A inženir?
- kdo ti bo popravil čevlje, če so podplati ali pete znucani? A inženir ali ekonomist?
- kdo ti bo popravil avto, če ti bo crknil? A inženir?
- kdo ti bo poravil napako na elektriki v hiši ali stanovanju? A inženir?
- kdo ti bo naredil ali popravil železna vrtna vrata? A inženir?
- tako bi lahko naštel še celo vrsto primerov, kjer manjka šol in izobraževalnih centrov.

Pri meni je bil pred kratkim klepar (špengler) in popravil žleb na strehi. Povedal mi je, da ne dobi nobenega pomočnika, ker enostavno ni nobene šole, ki bi izobrazila take kadre.

Simona, tvoj članek je popolnoma pomankljiv in milje oddaljen od realnega življenja!

Pri nas je FDV glavni poklic, samo se sprašujem, kaj proizvaja?

In potem jazbec zavije čokolado...