Dodali bi še 8. vprašanje: Se bo zaradi gospodarske rasti država zadolževala več, manj ali se sploh ne bo oz. se bo državni dolg povečeval ali zmanjševal? Podvprašanje: Bomo zaradi gospodarske rasti za obresti plačevali milijardo in več ali veliko manj?

"To pomeni večje prilive v državni primanjkljaj in ob nespremenjeni porabi manjši proračunski primanjkljaj."

Dobra.

Poleg novih služb, bo tudi več brezposelnih. Septembra na trg pridejo dijaki, oktobra študenti, vmes in potem pa še begunci.

Kaj je zdaj s temi penzijami? Ali se ni temu včasih reklo pokojnine?
Tudi računalnik mi besedo penzije v tem odgovoru podčrta z rdečo.
Če že ostanemo pri penzijah, jaz predlagam, da temu bolj logično rečemo ponzije.

Rast BDP: ..., bodo rasle plače in penzije?

2,5 oz 3,0 odstotna rast BDP pomeni (pri BDP okroglih 20.000 evrov/preb.) 1,0 oz. 1,2 miliarde evrov več denarja. Ta dvig prinese v proračun, ki je cca 1/4 BDP (10 miliard) 250 do 300 milionov evrov. Samo sprostitev napredovanj v javnem sekorju pa zahteva skoraj milijardo. Poleg tega nas obresti na posojila stanejo več kot milijardo evrov na leto. Mi pa potrebujemo vsaj nekaj miliard investicij v gosdpodarsvo! Od kod naj torej vzamemo z dvig plač v javnem sektorju? Dobili bomo pa 250 - 300 milionov???

In tako preprostega odgovora na Štrukljevo, Semoličevo in Erjavčevo blebetanje, ne zna povedati nobeden naših ekonomskih genijev ali pa vsaj novinarjev, ki krasijo naše main-stream medije!!

Enostavno me ta statistika vedno znova preseneča, ker okoli sebe (gibljem se v krogu ljudi od 40 do 55 let) in nobenega ne poznam, da je dobil službo, samo vsak dan izven, da je nekdo še izgubil službo. In to je generacija, ki je trajno nezaposljiva, ker ti pri 42 letih (ženski osebi) na vsakem razgovoru vedno znova povedo , da si prestar. Na drugi strani, pa jih odpuščajo, ker želijo pomladiti kolektiv.
V kolikor se povečujejo prihodki, bi bilo potrebno najprej vrniti dolgove in nato zviševati plače (v javnem sektorju),lahko se zgodi , da se bo zaradi ohlajanja trga na Kitajskem, Braziliji - v letu 2016 zmanjšala rast.
Hkrati pa nihče ne pove, da je cela EU znižala kriterije, po katerih se meri uspešnost posamezne države, ker drugače bi še vedno vsi bili v krepki recesiji.
Sindikatom pa - raje na zviševanje plač, si prizadevajte za zniževanje prispevkov, da bo ljudem več ostalo (tako bodo več potrošili - in v blagajni bo enako). Zakaj se za najnižjo plačo dohodnina iz 16% zniža na 6% , s tem bodo ljudje dobili več, nato naj se lestvica nadaljuje iz 27% na 25% ...... Stroški dela se zaradi vedno večje konkurence Hrvaške, Romunije, Bolgarije ne morejo zviševati - ČE TEGA NE VEDO potem res ne vem, kaj sploh vedo

[jure1943]
> Rast BDP: ..., bodo rasle plače in penzije?

2,5 oz 3,0 odstotna rast BDP pomeni (pri BDP okroglih 20.000 evrov/preb.) 1,0 oz. 1,2 miliarde evrov več denarja. Ta dvig prinese v proračun, ki je cca 1/4 BDP (10 miliard) 250 do 300 milionov evrov. Samo sprostitev napredovanj v javnem sekorju pa zahteva skoraj milijardo. Poleg tega nas obresti na posojila stanejo več kot milijardo evrov na leto. Mi pa potrebujemo vsaj nekaj miliard investicij v gosdpodarsvo! Od kod naj torej vzamemo z dvig plač v javnem sektorju? Dobili bomo pa 250 - 300 milionov???

Ta števila so pa za nekdanjega ministra zelo poševna.
NAjprej napredovanja. Tenutno je strošek plač v vsem javnem sektorju okoli 280 mio. € na mesec. Po vaše bi napredovanja povzročila 30% rast plač v javnem sektorju, ta je malo bosa.

Kdo to mi rabimo nekaj milijard € investicij v gospodarstvo.
A mogoče mislite, da je dolžnost države, da investira v gospodarstvo.

Če bodo tržne priložnosti bo privatni sektor investiral v gospodarstvo, glede na to, da je solidno konkurenčen, saj nam izvoz raste z visokimi stopnjami, pomeni, da ta sektor že ve (veliko bolje kot država), koliko investicij potrebuje za output, ki ga lahko proda.

Skratka to mešanje države v investicije v gospodarstvu ali bolje rečeno korita (spomnite se modrih investicij v sončne elektrarne, ki nas bodo državo-davkoplačevalce stale 2 milijarde €) je popolnoma neumestno.
Večina transferjev v gospodarstvo je izkrivljanje trga, ki nima nobenih normalni kriterijev ampak samo kriterije politični korit za prisklednike.

Skratka roke vstran od potrebnih državnih investicij v gospodarstvo.

Rast BDP: bo več služb in štipendij, bodo rasle plače in penzije?

Po dolgotrajni šibki zasebni porabi se je ta tokrat okrepila za 1,8 odstotka. Gospodinjstva so začela trošiti za trajne dobrine, največ za avtomobile, manj pa tudi za pohištvo in belo tehniko

No pa dejmo še malo polemizirat z raznimi Franjoti (gobčni Štiblarjev poba s
pravne fakultete, da se razumemo), pa Štrukljeviči, Posediji in ostalimi sidikalističnimi zdraharji.

Najprej natrosimo kakšno o penzija in plačah. Zaradi enostavnosti razlage vzemimo enostavno izračunljiv primer: naj država poviša penzije (ali ponzija, kot je nekdo v postu više predlagal) in recimo da jih kumulativno poveča (vsem penzičem skupaj) za 1000 ojrotov. Vso to ogromno količino dnarja se razdeli med penzioniste, tako prejme vsak malo, ane. Ker so penzionisti kategorija, ki večinoma živijo "iz rok v usta" bodo ves ta denar potrošili za hrano, zdravila in delno za potrebna oblačila in obutev. Dalje, ker smo država, ki v pridelavi hrane nismo samozadostni (pa ne samo tukaj) jo ogromno uvozimo. In ker je uvožena hrana praviloma cenejša (zanemarimo vprašanje kvalitete), penzionisti nikakor niso pred veliko dilemo, ko stojijo pred prodajno polico in primerjajo ceno uvožene hrane in tiste pridelane na domači zemljici. Torej se od tistih dodatno porabljenih kumulativnih začetnih 1000 ojrotov steče v državno blagajno smo samo DDV in še neka neznana količina penezof. Recimo še 200 ojrotov. Torej od 1000 ojrotov, ki jih dobijo penzionisti, se v naše blagajne vrne (skozi potrošnjo) samo od 220 (DDV) do 400 EUR. Ostali penezi romajo v tujino k dobaviteljem in pridelovalcem hrane, proizvajalcem zdravil, tekstilnim tovarnam in obutveni idustriji (res je, nekaj marže pokasirajo še naši uvozniki).

Podobna ali še slabša slika je pri nakupih avtomobilov (ne kupujemo vsi Cliote!), telefonov, televizorjev, računalnikov, fotoaparatov, bele tehnike (ne sanja se mi kolik delež na našem trgu pripada Gorenju, ampak BEKO iz Turčije jim pridno papca trg), sanitarne opreme, medicinske opreme in zdravil (nimam pojma kolik delež našega trga pokrivata Krka in Lek), ...

Tudi dilema, ki jo imata penzionist alpa mezdni delavec na minimalcu, pred prodajno polico s srajčkami in majčkami je izi: cotica iz Bangladeša 9 EUR, kakšna domača (ali jih sploh še imamo?) pa 29 ojrotov, kakšna svetovno zveneča znamka pa .... In penzionist oziroma oni minimalac dumata in tuhtata natanko eno pikosekundo. Odločitev je znana, ane?

Torej rezultat povečane splošne potrošnje, ki jo naš Franjo tako rad povdarja, je, da se od kumulativnih 1000 ojrotv povišice javnemu sektorju in penzionistom, vrne nazaj samo od 220 (čisti DDV) do 400 EUR, ostalo roma v tuje žepe aka tujino.

Bodo rasle plače? Zasebne oziroma javne?
Jeseni se bo javni sektor pogajal za nov plačni dogovor

Kar se podjetnikov in privatnih podjetij tiče ni vredno izgubljati besed, saj zaradi preživetja sami usklajujejo prihodke, odhodke, plače in število zaposlenih. Kar se javnih plač tiče, pa sledeče: dokler ima državna blagajna vsako leto konstantno eno miljardo minusa se težko pogovarjamo o dvigu, saj bo večina denarja (pobranega od realnega gospodarstva) s porabo odtekla v tuje žepe.

Evropo lahko reši le brutalno tiskanje denarja in zvišanje dohodkov na hitro za cca 50%. To umiranje na obroke, ki se dogaja v Evropi z deflacijo, ubija vse, predvsem pa prinaša v Evropo nezadovoljstvo in nemir. Verjetno bo do naslednjega civilizacijskega preskoka, imenovanega UTD, prišlo spet s kakimi vojnami. Zakaj napredek nikoli ni možen po mirni poti?

[brane]
> [jure1943]
> > Rast BDP: ..., bodo rasle plače in penzije?
>
> 2,5 oz 3,0 odstotna rast BDP pomeni (pri BDP okroglih 20.000 evrov/preb.) 1,0 oz. 1,2 miliarde evrov več denarja. Ta dvig prinese v proračun, ki je cca 1/4 BDP (10 miliard) 250 do 300 milionov evrov. Samo sprostitev napredovanj v javnem sekorju pa zahteva skoraj milijardo....
>

Ta števila so pa za nekdanjega ministra zelo poševna.
NAjprej napredovanja. Tenutno je strošek plač v vsem javnem sektorju okoli 280 mio. € na mesec. Po vaše bi napredovanja povzročila 30% rast plač v javnem sektorju, ta je malo bosa.


Skratka to mešanje države v investicije v gospodarstvu...

Skratka roke vstran od potrebnih državnih investicij v gospodarstvo.

Slovenija živi na dolg in je dobršen del rasti BDP financiran z dolgom, ki samo kar ni počil in namesto varčevanja se Slovenci držimo Krugmana, ki je rekel, da se je potrebno še več zadolžiti, kajti denar je poceni in država bi si morala več denarja izposoditi ter investirati. Problem je le v tem, ker si Slovenija izposoja denar za tekočo porabo in ne za investicije. Ko so Krugmanu povedali, da so ZDA zadnjič bile brez dolga leta 1835 se je menda nasmejal in rekel, da v teh 180 let vendar ni bilo tako slabo.
Krugmanov »Dolg je dober« oz. »Debt Is Good« na: www.nytimes.com/2015....html?_r=2

NAjprej napredovanja. Tenutno je strošek plač v vsem javnem sektorju okoli 280 mio. € na mesec. Po vaše bi napredovanja povzročila 30% rast plač v javnem sektorju, ta je malo bosa.

Se opravičujem, številko je omenil Štrukelj v intrvjuju - je pa verjetno mislil vse kar naj bi 'država dolgovala' JS (pa tudi 1/3 milijarde požre ves prirast BDP! in mislim, da je to prevelika zahteva.

Kdo to mi rabimo nekaj milijard € investicij v gospodarstvo.

Ne ne mislim, se globok strinjam, da mora država ven iz gospodarstva. Tu sem mislil na investicije v infrastrukturo s katerimi bi zagnali potrošnjo. Če se že zadolžujemo, potem se dajmo vsaj za infrastrukturne objekte (tretja os, Posočje, Pomurje, železniška infrastruktura ,...), ki bodo malo bolje pripravljeni kot pa TE6.

[FIN-311684]
Slovenija živi na dolg in je dobršen del rasti BDP financiran z dolgom, ki samo kar ni počil in namesto varčevanja se Slovenci držimo Krugmana, ki je rekel, da se je potrebno še več zadolžiti, kajti denar je poceni in država bi si morala več denarja izposoditi ter investirati. Problem je le v tem, ker si Slovenija izposoja denar za tekočo porabo in ne za investicije. Ko so Krugmanu povedali, da so ZDA zadnjič bile brez dolga leta 1835 se je menda nasmejal in rekel, da v teh 180 let vendar ni bilo tako slabo.
Krugmanov »Dolg je dober« oz. »Debt Is Good« na: www.nytimes.com/2015....html?_r=2

najprej.. kateri del gospodarske rasti je financiran z dolgom? Številke daj ven, ker imam tega tvojega pavšalnega nabijanja poln kufer.

Malo sem se poigral z eurostatovimi tabelami:

Izvoz in uvoz glede na BDP v % za Slovenijo:

shrani.si/f/2z/tx/3g...vozbdp.jpg

In pokritost uvoza z izvozom. Se pravi netto menjava blaga in storitev za Slovenijo:

shrani.si/f/3W/tc/uE...z-uvoz.jpg


Vir: Eurostat baze.

A misliš da tole pa na našo rast ne vpliva? To je najbolj kvalitetna rast kar jih lahko imamo. Od državnega grajenja jebene tretje osi za nekaj miljard bo bolj uboga rast. Se bo videla v BDP kot investicija, ne bo pa nekega izplena od tega.

Dolg tako podjetij kot države je kvečjemu ovira za dosego morda malce višje rasti. A ne bistveno. Oziroma naj slikica pove svoje:

shrani.si/f/6/cm/HyE...jidolg.jpg

In še moj dodatek iz onega posta, kjer sem to poskusil Nimdi obrazložit (vezano na sliko zgoraj):

Pa predno nekdo v luft skoči da je javni dolg RS večji kot pa graf kaže ga moram opozorit na dve reči:

1. Eurostat v javni dolg šteje tudi garancije, kjer strošek obresti NI breme proračuna. Lahko pa postane problem če bi denimo DARS crknil. tam imamo še EFSF (ESM), ki ga je ravno tako za 1,5 miljarde €. Eurostat to upošteva. BS pa ne (in je tudi bolj prav tako). Tako pa se DARS-ovi dolgovi vidijo kot sestavni del rumene črtice.

2. Govora je o Brutto zunanjem dolgu. Če proda RS obveznico domačim penzijskim skladom, je to povečanje javnega dolga, a ne zunanjega, ker država dolguje subjektom znotraj meja.

Tukaj je tudi izvirna oslarija, da si Od uredništva Financ, pa 24ur, pa Dnevnik pa praktično vsi novinarji v tej podalpski kneževini kot letev oziroma merilo uspešnosti predstavljajo ravno leto 2008. Seveda o tem koliko povsem privatnega (Podjetniškega ja) dolga je takrat poganjalo rast so vsi tiho. Bodisi, ker gre za neznanje, ali pa gre za perverzno spuščanje megle.

Dokler pa podjetniki (sam praviš da si uber podjetnik, ki "gepla" pa krvavo spermo drka, da nasiti preklete požrešne pijavke javnosektoraške, pa sploh iz rok v usta..) lahko naštepajo 9,16 komentarja na delovni dan na forumu Financ (Tvoje povprečje. Če pogledava vse dni, odkar imaš odprt profil pa 6,54), in še takrat trollajo, ker se je prekleto težko malce izobrazit o tem ali onem, potem se je za prihodnost slovenskega podjetništva resnično bati... Lahko temu odstavku rečeš "Ad-Hominem", ampak počasi postajaš dolgočasen s tem tvojim modrovanjem o dolgu in obrestih, in stroških dela, in ne vem čem vse...



P.S. moje povprečje je 2,4 na delovni dan in 1,7 če štejem vse dni. Pa nisem podjetnik....