GORENJE d.d.

dr. Peter Groznik
član uprave, odgovoren za finance in ekonomiko

Diplomiral je iz ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (1996) in nadaljeval z magistrskim študijem na istem področju. Na ameriški poslovni šoli Kelley School of Business Univerze v Indiani je zaključil znanstveni magisterij in leta 2003 doktoriral s področja financ.

Po zaključenem doktoratu je bil krajši čas svetovalec za področje finančne regulacije v podjetju Mobitel, od leta 2005 do leta 2009 je vodil upravljanje s sredstvi v različnih podjetjih KD skladi. Leta 2009 je postal predsednik uprave KD Skladi in družbo vodil do septembra 2010.

Je član nadzornega sveta Pivovarne Laško in član nadzornega sveta NLB. Je lastnik podjetja za naložbeno svetovanje North Grantin partner v podjetju za osebne finance BTP Indegra. Z Gorenjem je začel sodelovati septembra 2011 kot zunanji sodelavec na področju financ. Za člana uprave za področje financ in ekonomiko je bil prvič potrjen 19. 4. 2012.

Od leta 1996 predava več predmetov na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je tudi predavatelj in gostujoči profesor na Kelley School of Business ter na Mednarodni podiplomski poslovni šoli v Zagrebu.

Od leta 2005 do danes je imel različne funkcije v okviru strokovnih in strateških teles Vlade Republike Slovenije, med drugim je bil predsednik Strateškega sveta za ekonomski razvoj v obdobju 2007–2009.

Prejel je več akademskih nagrad, sodeloval na seminarjih in konferencah doma in v tujini ter objavil več prispevkov v slovenskih in tujih strokovnih medijih.

V lasti ima 7.140 delnic Gorenje (GRVG).
www.gorenjegroup.com...zbe/uprava

PETER GROZNIK: VERJAMEM, DA MARSIKOMU NISEM VŠEČ

* Ko smo nedavno poročali, da zaradi nesoglasij znotraj KD Group Peter Groznik grozi s prekinitvijo delovnega razmerja, je mu neznec očital domnevno osebno okoriščanje pri trgovanju z delnicami.

Peter Groznik je zato želel v pogovoru odgovoriti na očitke. "Moj prvi delodajalec je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, ki mi mora dati vsako leto dovoljenje za delo v KD Group. Zato se vsak september z lastniki, ki jih zastopata gospoda Gantar in Sekavčnik, pogovorimo, ali smo še vedno za skupno sodelovanje. Tako kot lani smo tudi letos ugotovili, da smo drug z drugim zadovoljni. Verjetno se bomo dogovorili celo za trajnejše sodelovanje," je Groznik ponovno zanikal, da je grozil z odhodom iz KD Group.

* Ste seznanjeni s tem, da znotraj skupine KD veliko ljudi precej negoduje nad vami in vašim načinom dela?

Verjamem, da marsikomu nisem všeč iz najrazličnejših razlogov. Toda tukaj nisem zato, da bi bil ljudem všeč, ampak da dobro delam in za zdaj so lastniki z menoj zadovoljni.

* Po naših informacijah vas je zapustilo kar nekaj upraviteljev in analitikov. Se vam zdi, da lahko z manj izkušenimi ljudmi, ki ste jih zaposlili, kakovostno upravljate premoženje vlagateljev?

S svojim prihodom sem naredil dve potezi - okrepil sem analitični oddelek, zaposlil kadre z višjo izobrazbo v primerjavi s tistimi, ki so odšli, ter vso ekipo začel usmerjati v pridobivanje strokovnih nazivov CFA. Prav tako smo bistveno izboljšali procese upravljanja. Smo torej analitično in strokovno bistveno močnejši, kot smo bili.

* Torej z znanjem nadomeščate izkušnje?

Tega nisem rekel, najbolj izkušeni upravljalci so še vedno pri nas.
Ko smo v Dnevniku objavili tekst o tem, da napovedujete svoj odhod, vas je neznani avtor na naši spletni strani obtožil, da zlorabljate notranje informacije. Namreč, da najprej osebno kupujete delnice določenega izdajatelja, ki jih kmalu za tem začnejo kupovati še vaši skladi, s čimer začne cena delnice naraščati.

* Kako komentirate te očitke?

Moj portfelj delnic lahko z veseljem javno objavim, ker zadnji dve leti v Sloveniji nisem kupil niti ene delnice. V decembru 2005 sem prodal nekaj delnic, ker mi je ravno zapadel obrok za stanovanjsko shemo. Letos septembra sem prodal še zadnjo delnico, ker opremljam stanovanje. V zadnjih dveh letih, odkar sem v KD, sem vlagal zgolj v produkte KD. Sredstva imam na primer v skladih Nova Energija, KD Russia, KD Galileo, KD Vitalnost, KD Equity Bulgaria in v zavarovalnih produktih naše skupine. Tudi moji bližnji z delnicami, kar sem na KD, ne trgujejo. Moj oče ima sredstva v naših skladih in nekaj delnic še iz časa, preden sem prišel v KD, moj brat prav tako in KD mu sredstva tudi individualno upravlja, vendar so mu moji podrejeni zaradi povezanosti z mano odsvetovali nakupe slovenskih delnic. Moj brat tako verjetno zamuja boljše donose zato, ker je moj brat, saj so njegove naložbene možnosti omejene. Imam še brata Martina, ki za zdaj še nič ne vlaga.

* Ali ste lastnik deležev oziroma vrednostnih papirjev prek družb, ki so v vaši posredni ali neposredni lasti, torej prek povezanih fizičnih oseb ali družb, v katerih niste razkrili svojega lastništva?

Ne. Imam portfelj v ZDA, ki se ne spreminja in ki sem ga ustvaril v času, ko sem bil v ZDA. Praviloma se tega portfelja ne dotikam. V Sloveniji in na Balkanu pa nimam neposredno niti ene delnice. Individualno mi upravljajo sredstva le v KD-jevi borzni družbi v Bolgariji. Kar pomeni, da sam o nakupih in prodajah ne odločam.

* Poznate Matevža Groznika?

Da, to je moj bratranec, ki me je nedavno vprašal, ali lahko pri naši borzni hiši odpre transakcijski račun. Pozanimal sem se pri upravi, ali lahko sorodnikom ponudimo kakšne popuste, vendar je bil odgovor negativen. Povedal sem mu, na katerega borznega posrednika naj se obrne, in s tem je bila najina razprava o delnicah končana.

* Ste seznanjeni s tem, da je, po naših informacijah, Matevž Groznik med koncem septembra in začetkom oktobra kupil 400 delnic Gorenja?

Gorenjeve delnice kupujemo že nekaj mesecev, vsaj od začetka avgusta, o čemer ste poročali tudi v Dnevniku. Za nakupe se odločimo na podlagi analiz. Če je moj bratranec dva meseca po tistem, ko smo začeli kupovati delnice Gorenja in ste o tem tudi sami pisali, kupil isto delnico, je to njegova stvar. O tem nič ne vem niti mu tega nisem predlagal. Skupaj imam preko 40 prvih bratrancev in sestričen in ne vplivam na naložbene odločitve nikogar izmed njih.
Tudi v finančni javnosti vam nekateri očitajo konflikt interesov; vodite namreč vladni strateški svet za gospodarstvo, na katerem lahko dobite pomembne informacije, sodelovali ste pri pripravi programa umika Kada in Soda iz gospodarstva, ste glavni upravljalec KD BPD, bili ste glavni pogajalec, ko je KD ID izvajal velike transakcije, med drugim se pogovarjate za prodajo Gorenja, pogajali ste se za prodajo deleža v Istrabenzu, Petrolu, Uniorju Zreče...

* Kako naredite ločnico med informacijami, ki jih dobite kot nekdo, ki sodeluje z vlado, in informacijami v KD Group?

Treba je ločiti dve stvari. Bil sem predsednik svetovalne privatizacijske skupine za umik Soda in Kada iz gospodarstva. Svoje delnice sem prodal, tik preden je skupina resno začela s svojim delom. Z delom smo zaključili spomladi 2006, vlada je sklepe obravnavala in jih javno objavila. V vsem tem času nisem zase kupoval ali prodajal nobene delnice, niti niso tega storili moji bližnji sorodniki. Transakcije naših skladov so pod skrbnim nadzorom ATVP. Kar pa zadeva moje delo v strateškem svetu za gospodarstvo, tam obravnavamo teme na primer o javnem zdravstvu, infrastrukturi, inflaciji in druge makroekonomske teme. Obravnavali nismo nobenih cenovno občutljivih informacij. O tem se lahko pozanimate pri drugih članih strateškega sveta. V obeh primerih sem podpisal tudi izjavo o zaupnosti, ki se je dosledno držim.

* Nam lahko razkrijete svetovalne pogodbe, ki ste jih imeli z državo oziroma podjetji v pretežni lasti države od zadnjih volitev do danes?

Od oktobra 2003 do prekinitve pogodbe oktobra 2004 sem bil svetovalec Mobitela. Na kateri dan natančno v oktobru 2004 je bila pogodba prekinjena, pred ali po volitvah, pa se ne spomnim.

* Kako pa ste zadovoljni z umikanjem države iz gospodarstva?

Sem velik zagovornik tega, da država v podjetjih, ki delujejo na konkurenčnem trgu, nima kaj iskati. Do umika tako prihaja vsaj deset let prepozno. Odkar pa smo sprejeli načrt umika, po moji oceni ta poteka bolje in hitreje kot pred tem. Seveda bi lahko šlo še hitreje in bolje. In tudi še bolj pregledno, pozdravil bi na primer odločitev, da bi se kakšen razpis objavil tudi v mednarodnih medijih. Ključno pri prodajah je, da se poišče čim večje število kupcev.
Od junija sta Kad in Sod imela na mizi tri ponudbe za svoj delež Istrabenza, vendar sta jih ignorirala in nista objavila razpisa za prodajo ali razpisala dražbe. Pred tedni je v igro vskočil Petrol in objavil ponudbo za prevzem. Ker je znano, da za interesi Petrola stoji država, je težko pričakovati, da se bo kdo od interesentov zdaj spustil v spopad za Istrabenz.

* Se vam zdi tak način prodaje sprejemljiv in transparenten glede na to, da sami pravite, da je za državo pri prodajah ključno, da poišče čim večje število kupcev in s tem maksimira kupnino?

Upam, da bodo upravljavci državnega premoženja pred dokončno odločitvijo poiskali še kakšnega kupca in da se zavedajo, da bodo odgovarjali, če bodo sprejeli ponudbo, nižjo od tiste, ki so jo že imeli. Naloga upravljavcev je, da iščejo čim več kupcev in s tem pripomorejo k maksimiranju vrednosti premoženja.
Kad in Sod sta v zadnjem letu sicer objavila že kar nekaj razpisov za prodajo deležev, vendar z izjemo Merkurja deležev v večjih podjetjih še nista prodajala, čeprav sta dobivala ponudbe ali pa je bilo iz lastniških sprememb družb jasno, da se v njih oblikujejo bloki zainteresiranih kupcev za državni delež, kot na primer pri Uniorju Zreče.

* Je to, da sta si večje prodaje sklada prihranila za konec, res naključje, ali ne gre v ozadju za politično taktiziranje in dogovarjanje?

V vladnem načrtu umika iz gospodarstva so časovni roki, za katere upam, da se jih bodo držali. Ali je bolje prodaje izpeljati v prvih ali zadnjih šestih mesecih pred iztekom rokov za prodajo, ne vem. Osebno kaj dosti ne bi taktiziral. Da je to slabo, se je pokazalo pri prodaji Telekoma, kjer je nekdanji minister "lovil primeren trenutek za prodajo", a do tega trenutka kar ni prišlo. Za Telekom bi morda lahko pred leti iztržili več.

* Ste še vedno zagovornik teze, da je pri umiku države iz gospodarstva najpomembnejši kriterij cena?

Da. Smo v Evropski uniji in je zato govoriti o kakšnih drugih kriterijih, na primer o nacionalnih interesih, nespametno. Tvegali pa bi lahko tudi obtožbo o diskriminaciji.
Večina državnih deležev je bila doslej prodana slovenskim kupcem, zdaj pa na mizo prihajajo največji paketi.

* Pričakujete večje zanimanje tujcev oziroma ali bo slovenski kapital sam sposoben pokupiti še preostalo državno premoženje?

V Sloveniji je veliko denarja. Premoženje je treba prodati dobrim upravljavcem, in to po čim višji ceni, saj bomo le od takega načina prodaje imeli največ koristi tudi slovenski davkoplačevalci.
Tretja faza privatizacije se vedno bolj kaže kot tajkunizacija Slovenije. Menedžerji vse bolj brezkompromisno prevzemajo svoje družbe, prevzeme financirajo zgolj z bančnimi posojili oziroma s sredstvi, ki jih na takšne in drugačne bolj ali manj zakonite načine potegnejo iz svojih družb, seveda na škodo preostalih delničarjev.

* Ste, ko ste pripravljali program umika države iz gospodarstva, slutili, da se bo stvar razvila v bogatenje peščice ljudi, ki za svoje interese zlorabljajo tudi pojem nacionalni interes?

Bistveno je, da mora biti zagotovljena prodaja na pregleden način in po najvišjih cenah. Ali Sod in Kad to ustrezno uresničujeta, ne bi sodil, ker nisem v nobenem od njunih nadzornih organov. Menedžersko lastništvo načeloma ni slabo, saj so menedžerji kot lastniki še bolj zainteresirani za uspešno poslovanje. Vprašanje pa je, na kakšen način pridejo do lastništva, ampak to je vprašanje za organe nadzora kapitalskega trga in sodnega pregona.
Primer Istrabenza kaže, da država tajkunizacijo dopušča. S prodajo svojega deleža je namreč odlašala toliko časa, da je predsedniku uprave Igorju Bavčarju uspelo doseči nadzor nad polovico lastništva, med drugim je upravi prijateljski družbi svoj delež prodala tudi državna Zavarovalnica Triglav. Zaradi tega je postal Istrabenz danes manj zanimiv za potencialne kupce.

Moja stališča so znana - prodati pregledno in po najvišji ceni. Kot davkoplačevalec pa se strinjam z vami v skepsi in se sprašujem, ali je država v vseh primerih ravnala pravilno.
Strateški svet za gospodarstvo, katerega aktualni predsednik ste, je v zadnjih letih zaradi nezadovoljstva zapustilo že kar nekaj članov in dva predsednika, med drugim tudi vaš predsednik uprave Matjaž Gantar.

* Ste vi zadovoljni z vlogo strateškega sveta?

Tisti, ki so razočarani odstopili, so verjetno imeli drugačna pričakovanja. Posameznih primerov ne bi komentiral. Sam natančno vem, kaj so naloge, pristojnosti in domet tega sveta - gre za svetovalni organ, ki deluje strokovno in neodvisno od političnih pritiskov. Na tistih, ki jim svetujemo, pa je, da se odločijo, ali bodo naše mnenje upoštevali.

* Torej so Mićo Mrkaić, Marjan Senjur in Matjaž Gantar imeli po vašem mnenju napačna pričakovanja glede strateškega sveta?
Da.
www.dnevnik.si/278131


UNIVERZA V LJUBLJANI - EKONOMSKA FAKULTETA
doc. dr. Peter Groznik
www.ef.uni-lj.si/ose...er-Groznik

LINKEDIN

si.linkedin.com/pub/...8a/301/353

POLITIKIS
www.politikis.si/?p=31052

SDS
www.sds.si/news/3761

GEA COLLEGE
www.gea-college.si/f...celota.pdf

KD SKLADI d.d.
www.kd-skladi.si/akt...na-franja/
www.youtube.com/watc...o-UPh3owns

Na dostih stolih sedi, med njimi stoji ali celo čepi,
se (samo)prodaja, da vlada, z vzvišenim občutkom,
da celo domovini (ali le sebi/svojim) pomaga ?

Sodražan