"In kdaj bo torej famozno razkritje, draga banka, če se že hvalite?"


Ajajaj ... NLB narobe nagovarjate z "draga banka". Nagovarjati bi jo morali z NAJDRAŽJA banka ...

... saj nas nobena ni koštála toliko kot ravno NLB.

rečeno - storjeno: "Torej, najdražja NLB - kdaj lahko pridemo pogledat skrivnosti?! :)"

Kdo je talal? Forum 21!
Kdo je dobival? Forum 21! Dobri tajkun Petrič je naprimer dobil toliko, da je poleg Kolektorja kupil še Delo, pa še za Trimo mu je ostalo!

[simona2]
rečeno - storjeno: "Torej, najdražja NLB - kdaj lahko pridemo pogledat skrivnosti?! :)"

Če vam skrivnost pokažejo, potem to ne bo več skrivnost in NLB bi ostala brez edinega čara, ki ga še ima.

BLIŠČ IN BEDA

MODRO VARČEVANJE & VRTOGLAVI DEPOZIT

Uspešen zaključek akcije modro varčevanje

V začetku leta smo uspešno zaključili našo akcijo za uveljavitev pravic varčevalcev Modrega varčevanja NLB.

Prve tožbe zoper banko zaradi neizplačevanja obresti, ki so bile dogovorjene s pogodbo, so bile vložene že v letu 2007. Do njih je prišlo, ker sporazumna rešitev spora ni bila možna, saj je banka oškodovanim potrošnikom ponudila prenizko nadomestilo. ZPS je organizirala sodno uveljavljanje pravic varčevalcev in preko svojih odvetnikov zagotovila brezplačno zastopanje za več kot 160 svojih članov.

V izvensodnih poravnavah izplačanih približno 13 milijonov evrov
Vložitev tožb pa je imelo pozitiven vpliv tudi za ostale varčevalce NLB, saj je skoraj 40.000 varčevalcev v letih 2008 in 2009 prejelo ponudbo banke za sklenitev izvensodnih poravnav, s katerimi se je banka izognila dodatnim sodnim postopkom. Po naših ocenah je dodatno izplačani znesek obresti znašal okrog 13 milijonov evrov.

Prva pravnomočna sodba
V letu 2009 je postala pravnomočna prva sodba v tem sporu, s katero je sodišče v večjem delu ugodilo zahtevku varčevalcev in odločilo, da je banka kršila pogodbo z zniževanjem obrestne mere ter ji naložilo izplačilo dodatnih obresti oz. glavnice. Banka je nato ponudila sklenitev sodne poravnave po pogojih te sodbe in večino tožnikov je ponudbo sprejelo.

Vrhovno sodišče pritrdilo ZPS
V preostalih pravdah pa se je postopek nadaljeval na višjem in vrhovnem sodišču glede še ne rešenega vprašanja zviševanja obrestne mere med varčevanjem. Leta 2010 je bil spor dokončno razrešen, saj je postala pravnomočna sodba, v kateri je sodišče v celoti ugodilo zahtevku varčevalca, da banka vsako leto poviša obrestno mero kot se je zavezala ob sklenitvi pogodbe, v korist varčevalcev pa je bil tudi sklep Vrhovnega sodišča, da se pri presoji o vsebini pogodbenega razmerja poleg pogodbe mora upoštevati tudi ostala ravnanja in dogovori strank, ki so potekali pri sklepanju pogodbe. Banka je na podlagi teh odločitev izplačala zahtevane zneske z obrestmi še preostalim tožnikom, tako da so se sodni postopki končali z umikom zahtevka.

Zadnje izplačilo je bilo izvršeno v začetku leta 2011 in s tem se je akcija uspešno zaključila.

Sodišče v celoti ugodilo zahtevku varčevalcev tudi pri "Vrtoglavih depozitih"
V letu 2010 pa je ZPS beležila še eno pomembno zmago, saj je sodišče v podobni zadevi (varčevanje "Vrtoglavi depozit") v dveh tožbah zoper Abanko Vipa, v celoti ugodilo zahtevku varčevalcev. Banka se je zoper obe sodbi pritožila, zato bo o sporu odločalo višje sodišče.

Sodne zmage ZPS in varčevalcev so izredno pomemben mejnik pri uveljavljanju varstva potrošnikov na finančnem področju, saj sodbe ne pomenijo le razrešitev konkretnega spora, ampak kot judikati vplivajo tudi na bančno prakso in poslovanje drugih ponudnikov finančnih storitev in s tem bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja potrošnikov.
www.zps.si/index.php...-varevanje

NLB IN BANKA VIPA

Na sodišču pomembni zmagi ZPS v imenu varčevalcev NLB in Abanke Vipa

Vrhovno sodišče je s tem, ko je razveljavilo sodbi o Modrem varčevanju pri NLB, pritrdilo argumentom ZPS. Prav tako sta Okrajno in Okrožno sodišče v Ljubljani odločili v korist varčevalcev Abanke Vipa, ki sta sklenila pogodbi o varčevanju v "Vrtoglavih depozitih".

Modro varčevanje NLB
Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo Okrožnega in Višjega sodišča o Modrem varčevanju in jih vrnilo v ponovno odločanje z navodilom, da je potrebno pri vsebini pogodbe ugotoviti skupen namen pogodbenih strank ter zato upoštevati tudi dogovarjanje strank ob sklenitvi pogodbe in bančno brošuro. S tem je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je na predlog ZPS vložilo Vrhovno državno tožilstvo. Breda Kutin, predsednica ZPS, je povedala: "Odločitev vrhovnega sodišča je izredno pomembna ne le za rešitev sporov iz Modrega varčevanja, ampak pomeni opozorilo tudi drugim ponudnikom varčevalnih produktov in naložb za starost, da se bodo pri presojanju njihovih pogodbenih obveznosti upoštevale tudi informacije, ki jih posredujejo potrošniku ob sklepanju pogodb."

Odločitev Vrhovnega sodišča je potrdila stališče ZPS, da je potrebno pogodbeno razmerje presojati celovito, ne le po besedilu pogodbe, ki jo pripravi banka. Kot je povedala Živa Drol Novak, odvetnica ZPS, lahko banka kot močnejša pogodbena stranka z neprimerljivo večjim ekonomskim in pravnim znanjem v primerjavi s potrošnikom vedno pridobi prevladujoč položaj v pogodbenem razmerju. Z nejasnim, nedorečenim ali tehnično zapletenim besedilom si lahko finančna institucija zagotovi možnost kasnejšega tolmačenja pogodbenih določil v svojo korist, čeprav je potrošniku v brošurah in drugih informativnih materialih obljubljala bolj ugodne pogoje svojih produktov.

Pravice varčevalcev je kršila tudi Abanka Vipa
Podobno sta Okrajno in Okrožno sodišče v Ljubljani odločili v korist varčevalcev, ki sta sklenila pogodbe o varčevanju "Vrtoglavi depozit" pri Abanki Vipa. Sodišči sta odločili, da mora banka plačati tudi razliko v višini 15.000 oz. 7000 EUR, ki je nastala, ker ni obrestovala depozitov po obrestni meri, kot je obljubljala ob sklepanju pogodb. Živa Drol Novak pravi: "Pri odločanju sta sodišči upoštevali pravilo, da se nejasna določila pogodbe razlagajo v korist varčevalcev, ker je pogodbo pripravila banka." Sodišči sta ugotavljali tudi pogodbeni namen strank in upoštevali, kaj sta se stranki dogovarjali ob sklenitvi pogodbe oz. kakšne podatke o varčevanju je banka posredovala varčevalcema. Dejstvo namreč je, da sta se varčevalca prav na podlagi teh informacij oz. ponudbe banke odločila za sklenitev pogodbe o varčevanju.

Kaj je Modro varčevanje?
Gre za 5-letno obročno varčevanje, pri katerem je banka v pogodbi določila zviševanje obrestne mere po vsakem zaključenem varčevalnem letu. Konkretno lestvico obrestnih mer za vseh pet let varčevanja je zapisala v brošurah, ki so jih varčevalci prejeli pri sklepanju pogodb, ni pa je vključila v pogodbe o varčevanju, kjer je določila le, da se obrestna mera povečuje skladno s sklepom banke. V času varčevanja je banka nekaj časa spoštovala dogovor o povečanju obrestne mere, nato pa od 1.2.2002 začela vsem varčevalcem, ne glede kdaj so sklenili pogodbo in v nasprotju s pogodbo, zniževati obrestno mero.

Kaj je Vrtoglavi depozit?
Gre za dolgoročni depozit, pri katerem je v pogodbi določeno vsakoletno zviševanje obrestne mere ob avtomatični obnovitvi vezav depozita, Varčevalci so se za varčevanje odločali na podlagi tabele obrestnih mer, ki so jo prejeli pri sklepanju pogodbe in v kateri je bila prikazana lestvica zviševanja obrestne mere v času varčevanja. Banka pogodbe ni izpolnjevala tako kot se je zavezala, ampak je po določenem času začela z zniževanjem obrestne mere.
www.zps.si/index.php...ipa-novice

VRAČILO 5.000 €

ZPS dosegla pomembno sodno zmago za potrošnike, uporabnike bančnih storitev

Višje sodišče v Ljubljani je v celoti potrdilo sodbo, da mora banka NLB potrošniku vrniti 5.000 EUR, ki so mu bili ukradeni z zlorabo spletne banke. Plačati mu mora tudi zamudne obresti.

Gre za prvi judikat v zvezi z omejitvijo odgovornosti potrošnika v primeru zlorabe spletne banke, ki je določena v 120. členu Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Odvetnica Živa Drol Novak poudarja, da pravnomočna sodba ni pomembna zmaga le za oškodovanega potrošnika, ampak tudi z vidika varstva pravic vseh potrošnikov, ki uporabljajo sodobne elektronske bančne storitve, saj se s tem vzpostavljajo merila za presojo ravnanja in odgovornosti bank za storitve, ki jih ponudijo potrošnikom.

ZPS je že večkrat pozvala banke, naj svojim strankam ponujajo varne načine poslovanja in upoštevajo, da komitenti niso strokovnjaki za informacijsko tehnologijo. Zato naj v primeru nedvomnih spletnih zlorab spoštujejo zakonska določila o odgovornosti za škodo in naj ne zavlačujejo s povračilom škode. Banke bi se morale zavedati, da je drugačno ravnanje kratkovidno, saj zmanjšuje zaupanje potrošnikov v sodobna plačilna sredstva, ki tako potrošnikom kot bankam omogočajo učinkovit in ugoden način poslovanja.

Zgodba člana ZPS: Decembra 2009 je pri dvigu gotovine na bankomatu opazil, da je na računu zabeleženo negativno stanje. Vpogled v spletno banko je pokazal, da je bilo 5.150 evrov z njegovega računa nakazano na neznan bančni račun. Potrošnik je naročil blokado svoje spletne banke, kaznivo dejanje prijavil policiji in od banke zahteval vračilo ukradenega zneska.Po mnenju banke pa potrošnik ni primerno zaščitil svojega računalnika in tudi ni prepoznal lažne spletne strani banke, zato naj bi ravnal hudo malomarno in ni upravičen do povračila. Banka je tako trdila kljub temu, da je imel potrošnik na računalniku nameščen protivirusni program in orodje za odstranjevanje vohunske opreme.

Zaradi pomembnosti problematike spletnih zlorab in zaradi visokega oškodovanja se je ZPS odločila, da bo svojemu članu pomagala rešiti spor na sodišču. Pri svojem poslanstvu je bila uspešna, saj je po štirih letih in pol spor rešen v korist člana.
www.zps.si/index.php...h-storitev

Le komu so zaupali oglaševanje, da jim piše take neumnosti? Katera prijateljska naveza se skriva za tem abotnim oglaševanjem? Tudi tako izginja davkoplačevalski denar.
Upam, da ste na Financah svoje vprašanje zastavili zgolj retorično, kajti vsem nam je že dolgo jasno, no skoraj vsem, da nam ostareli tovariši ne bodo nikdar dovolili izvedeti kdo in komu je delil kredite brez pokritja. Dobro vedo, da so nas vzgojili v ubogljive ovce, ki jih lahko strižejo in koljejo po mili volji.

[simona2]
rečeno - storjeno: "Torej, najdražja NLB - kdaj lahko pridemo pogledat skrivnosti?! :)"

"Draga banka" je v besedilu še na dveh mestih. Popravite še tam ... in morda za spoznanje poudarite -- s poševnim tiskom ali nemara narekovaji, da bo besedna igra lažje opazna ;)

BOLANO!!!!

[FIN-259198]
> [simona2]
> rečeno - storjeno: "Torej, najdražja NLB - kdaj lahko pridemo pogledat skrivnosti?! :)"

Če vam skrivnost pokažejo, potem to ne bo več skrivnost in NLB bi ostala brez edinega čara, ki ga še ima.

Zame je Nacionalni Lopovski Bankomat izgubil čar že pred leti, ko sem jih v tri mazde piterne poslal tako slikovito, da bi še z hardcore sajtov posnetek izbrisali.

v redu je tako ... ne bom razlagala, zakaj..

sploh pa, zakaj hočeš roko, če ponudim prst :) mal si požrešen...

[simona2]
v redu je tako ... ne bom razlagala, zakaj..

Jaz bi pa vendarle prosil, da nam razložiš. Najbrž bi znimalo še koga, kako ti razumeš to reč ;)

sploh pa, zakaj hočeš roko, če ponudim prst :) mal si požrešen...

Aaa ... hočeš reči, da mi delaš uslugo?!?

Sicer sem pa, oh oh, vesel, da me nisi ozmerjala s "pa ti si še požrešnejši od NLB!". To bi bilo pa res že kar hudo, anede.

[tasilo]
Zame je Nacionalni Lopovski Bankomat izgubil čar že pred leti, ko sem jih v tri mazde piterne poslal tako slikovito, da bi še z hardcore sajtov posnetek izbrisali.

Krepko si ga polomil! Ostal si brez vsakoletne rojstnodnevne čestitke osebnega skrbnika.

[tasilo]

Ajajaj ... NLB narobe nagovarjate z "draga banka". Nagovarjati bi jo morali z NAJDRAŽJA banka ...

Natančno tako! Tudi oni

Uživajo. In delijo. :))

l.p.

[FIN-259198]
> [tasilo]
> Zame je Nacionalni Lopovski Bankomat izgubil čar že pred leti, ko sem jih v tri mazde piterne poslal tako slikovito, da bi še z hardcore sajtov posnetek izbrisali.

Krepko si ga polomil! Ostal si brez vsakoletne rojstnodnevne čestitke osebnega skrbnika.

... ki bi bilo podpisano z "Vaša najdražja banka".

* Tistemu skrbniku bi težko rekel skrbnik, lahko bi mu pa rekel zajebnik. Takih je v NLN polno. In od takih voščila ne pogrešam kaj dosti.

Dogodki pod dvema stolpoma



V nekem meglenem, vboklem mestu, pod dvema stolpoma,…veliki rdeči mag, ki je majhen, počasi dvigne roki in ukaže: »Posekajte, porežite, odrežite, odlepite, ukradite , pomendrajte, prevzemite, zatrite, v drek vmešajte in prinesite vse sem, pred ta dva, naša, stolpa!«

….po krajšem premisleku, še doda:«Ko se vrnete, se bodo pred vami , pod stolpi odprla tla. Vse vrzite v luknjo!«
Služabniki so navdušeni, vsi že prepevajo ritualne udarniške pesmi.

Mag ukaz konča na naslednji način; najprej z besedami; «Luknja bo kljub vašem vztrajnem ropanju in metanju vanjo , vedno prazna!!!«, v istem trenutku se prvič odpro tla. Nato z dejanji, spusti svoji roki, stisne svoji žuljavi dlani v pest, dvigne desno pest ter skočil v luknjo.
Luknja se je prvič zaprla.

Služabniki so bili še bolj navdušeni, večina se je drla: »Vedno prazna, vedno prazna, nikoli polna, nikoli polna..!!!!!« in nato so vnovič zapeli, sedaj nekoliko drugače, z večjim zanosom ter ponosom, naslednjo pesem: »Nabrusimo kose…..!!!!«

Služabniki so nosili in nosili, vendar kot je napovedal mag,…luknja je bila še vedno prazna, črna, neskončna,..nekateri so vpili: »Živel veliki rdeči mag,…živela njegova neskončna modrost!!«

In tako so nosili, nosil in po 20 letih vse prinesli , vrgli v luknjo. Luknja je bila še vedno prazna, ravno tako cela dežela.

Vsi so bili zadovoljni.

[murje]
BLIŠČ IN BEDA

MODRO VARČEVANJE & VRTOGLAVI DEPOZIT

Uspešen zaključek akcije modro varčevanje

V začetku leta smo uspešno zaključili našo akcijo za uveljavitev pravic varčevalcev Modrega varčevanja NLB.

Prve tožbe zoper banko zaradi neizplačevanja obresti, ki so bile dogovorjene s pogodbo, so bile vložene že v letu 2007. Do njih je prišlo, ker sporazumna rešitev spora ni bila možna, saj je banka oškodovanim potrošnikom ponudila prenizko nadomestilo. ZPS je organizirala sodno uveljavljanje pravic varčevalcev in preko svojih odvetnikov zagotovila brezplačno zastopanje za več kot 160 svojih članov.

V izvensodnih poravnavah izplačanih približno 13 milijonov evrov
Vložitev tožb pa je imelo pozitiven vpliv tudi za ostale varčevalce NLB, saj je skoraj 40.000 varčevalcev v letih 2008 in 2009 prejelo ponudbo banke za sklenitev izvensodnih poravnav, s katerimi se je banka izognila dodatnim sodnim postopkom. Po naših ocenah je dodatno izplačani znesek obresti znašal okrog 13 milijonov evrov.

Prva pravnomočna sodba
V letu 2009 je postala pravnomočna prva sodba v tem sporu, s katero je sodišče v večjem delu ugodilo zahtevku varčevalcev in odločilo, da je banka kršila pogodbo z zniževanjem obrestne mere ter ji naložilo izplačilo dodatnih obresti oz. glavnice. Banka je nato ponudila sklenitev sodne poravnave po pogojih te sodbe in večino tožnikov je ponudbo sprejelo.

Vrhovno sodišče pritrdilo ZPS
V preostalih pravdah pa se je postopek nadaljeval na višjem in vrhovnem sodišču glede še ne rešenega vprašanja zviševanja obrestne mere med varčevanjem. Leta 2010 je bil spor dokončno razrešen, saj je postala pravnomočna sodba, v kateri je sodišče v celoti ugodilo zahtevku varčevalca, da banka vsako leto poviša obrestno mero kot se je zavezala ob sklenitvi pogodbe, v korist varčevalcev pa je bil tudi sklep Vrhovnega sodišča, da se pri presoji o vsebini pogodbenega razmerja poleg pogodbe mora upoštevati tudi ostala ravnanja in dogovori strank, ki so potekali pri sklepanju pogodbe. Banka je na podlagi teh odločitev izplačala zahtevane zneske z obrestmi še preostalim tožnikom, tako da so se sodni postopki končali z umikom zahtevka.

Zadnje izplačilo je bilo izvršeno v začetku leta 2011 in s tem se je akcija uspešno zaključila.

Sodišče v celoti ugodilo zahtevku varčevalcev tudi pri "Vrtoglavih depozitih"
V letu 2010 pa je ZPS beležila še eno pomembno zmago, saj je sodišče v podobni zadevi (varčevanje "Vrtoglavi depozit") v dveh tožbah zoper Abanko Vipa, v celoti ugodilo zahtevku varčevalcev. Banka se je zoper obe sodbi pritožila, zato bo o sporu odločalo višje sodišče.

Sodne zmage ZPS in varčevalcev so izredno pomemben mejnik pri uveljavljanju varstva potrošnikov na finančnem področju, saj sodbe ne pomenijo le razrešitev konkretnega spora, ampak kot judikati vplivajo tudi na bančno prakso in poslovanje drugih ponudnikov finančnih storitev in s tem bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja potrošnikov.
www.zps.si/index.php...-varevanje

NLB IN BANKA VIPA

Na sodišču pomembni zmagi ZPS v imenu varčevalcev NLB in Abanke Vipa

Vrhovno sodišče je s tem, ko je razveljavilo sodbi o Modrem varčevanju pri NLB, pritrdilo argumentom ZPS. Prav tako sta Okrajno in Okrožno sodišče v Ljubljani odločili v korist varčevalcev Abanke Vipa, ki sta sklenila pogodbi o varčevanju v "Vrtoglavih depozitih".

Modro varčevanje NLB
Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo Okrožnega in Višjega sodišča o Modrem varčevanju in jih vrnilo v ponovno odločanje z navodilom, da je potrebno pri vsebini pogodbe ugotoviti skupen namen pogodbenih strank ter zato upoštevati tudi dogovarjanje strank ob sklenitvi pogodbe in bančno brošuro. S tem je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je na predlog ZPS vložilo Vrhovno državno tožilstvo. Breda Kutin, predsednica ZPS, je povedala: "Odločitev vrhovnega sodišča je izredno pomembna ne le za rešitev sporov iz Modrega varčevanja, ampak pomeni opozorilo tudi drugim ponudnikom varčevalnih produktov in naložb za starost, da se bodo pri presojanju njihovih pogodbenih obveznosti upoštevale tudi informacije, ki jih posredujejo potrošniku ob sklepanju pogodb."

Odločitev Vrhovnega sodišča je potrdila stališče ZPS, da je potrebno pogodbeno razmerje presojati celovito, ne le po besedilu pogodbe, ki jo pripravi banka. Kot je povedala Živa Drol Novak, odvetnica ZPS, lahko banka kot močnejša pogodbena stranka z neprimerljivo večjim ekonomskim in pravnim znanjem v primerjavi s potrošnikom vedno pridobi prevladujoč položaj v pogodbenem razmerju. Z nejasnim, nedorečenim ali tehnično zapletenim besedilom si lahko finančna institucija zagotovi možnost kasnejšega tolmačenja pogodbenih določil v svojo korist, čeprav je potrošniku v brošurah in drugih informativnih materialih obljubljala bolj ugodne pogoje svojih produktov.

Pravice varčevalcev je kršila tudi Abanka Vipa
Podobno sta Okrajno in Okrožno sodišče v Ljubljani odločili v korist varčevalcev, ki sta sklenila pogodbe o varčevanju "Vrtoglavi depozit" pri Abanki Vipa. Sodišči sta odločili, da mora banka plačati tudi razliko v višini 15.000 oz. 7000 EUR, ki je nastala, ker ni obrestovala depozitov po obrestni meri, kot je obljubljala ob sklepanju pogodb. Živa Drol Novak pravi: "Pri odločanju sta sodišči upoštevali pravilo, da se nejasna določila pogodbe razlagajo v korist varčevalcev, ker je pogodbo pripravila banka." Sodišči sta ugotavljali tudi pogodbeni namen strank in upoštevali, kaj sta se stranki dogovarjali ob sklenitvi pogodbe oz. kakšne podatke o varčevanju je banka posredovala varčevalcema. Dejstvo namreč je, da sta se varčevalca prav na podlagi teh informacij oz. ponudbe banke odločila za sklenitev pogodbe o varčevanju.

Kaj je Modro varčevanje?
Gre za 5-letno obročno varčevanje, pri katerem je banka v pogodbi določila zviševanje obrestne mere po vsakem zaključenem varčevalnem letu. Konkretno lestvico obrestnih mer za vseh pet let varčevanja je zapisala v brošurah, ki so jih varčevalci prejeli pri sklepanju pogodb, ni pa je vključila v pogodbe o varčevanju, kjer je določila le, da se obrestna mera povečuje skladno s sklepom banke. V času varčevanja je banka nekaj časa spoštovala dogovor o povečanju obrestne mere, nato pa od 1.2.2002 začela vsem varčevalcem, ne glede kdaj so sklenili pogodbo in v nasprotju s pogodbo, zniževati obrestno mero.

Kaj je Vrtoglavi depozit?
Gre za dolgoročni depozit, pri katerem je v pogodbi določeno vsakoletno zviševanje obrestne mere ob avtomatični obnovitvi vezav depozita, Varčevalci so se za varčevanje odločali na podlagi tabele obrestnih mer, ki so jo prejeli pri sklepanju pogodbe in v kateri je bila prikazana lestvica zviševanja obrestne mere v času varčevanja. Banka pogodbe ni izpolnjevala tako kot se je zavezala, ampak je po določenem času začela z zniževanjem obrestne mere.
www.zps.si/index.php...ipa-novice

VRAČILO 5.000 €

ZPS dosegla pomembno sodno zmago za potrošnike, uporabnike bančnih storitev

Višje sodišče v Ljubljani je v celoti potrdilo sodbo, da mora banka NLB potrošniku vrniti 5.000 EUR, ki so mu bili ukradeni z zlorabo spletne banke. Plačati mu mora tudi zamudne obresti.

Gre za prvi judikat v zvezi z omejitvijo odgovornosti potrošnika v primeru zlorabe spletne banke, ki je določena v 120. členu Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Odvetnica Živa Drol Novak poudarja, da pravnomočna sodba ni pomembna zmaga le za oškodovanega potrošnika, ampak tudi z vidika varstva pravic vseh potrošnikov, ki uporabljajo sodobne elektronske bančne storitve, saj se s tem vzpostavljajo merila za presojo ravnanja in odgovornosti bank za storitve, ki jih ponudijo potrošnikom.

ZPS je že večkrat pozvala banke, naj svojim strankam ponujajo varne načine poslovanja in upoštevajo, da komitenti niso strokovnjaki za informacijsko tehnologijo. Zato naj v primeru nedvomnih spletnih zlorab spoštujejo zakonska določila o odgovornosti za škodo in naj ne zavlačujejo s povračilom škode. Banke bi se morale zavedati, da je drugačno ravnanje kratkovidno, saj zmanjšuje zaupanje potrošnikov v sodobna plačilna sredstva, ki tako potrošnikom kot bankam omogočajo učinkovit in ugoden način poslovanja.

Zgodba člana ZPS: Decembra 2009 je pri dvigu gotovine na bankomatu opazil, da je na računu zabeleženo negativno stanje. Vpogled v spletno banko je pokazal, da je bilo 5.150 evrov z njegovega računa nakazano na neznan bančni račun. Potrošnik je naročil blokado svoje spletne banke, kaznivo dejanje prijavil policiji in od banke zahteval vračilo ukradenega zneska.Po mnenju banke pa potrošnik ni primerno zaščitil svojega računalnika in tudi ni prepoznal lažne spletne strani banke, zato naj bi ravnal hudo malomarno in ni upravičen do povračila. Banka je tako trdila kljub temu, da je imel potrošnik na računalniku nameščen protivirusni program in orodje za odstranjevanje vohunske opreme.

Zaradi pomembnosti problematike spletnih zlorab in zaradi visokega oškodovanja se je ZPS odločila, da bo svojemu članu pomagala rešiti spor na sodišču. Pri svojem poslanstvu je bila uspešna, saj je po štirih letih in pol spor rešen v korist člana.
www.zps.si/index.php...h-storitev

NLB je lahko neskončen vir inspiracije.


NLB:

"Po mnenju banke pa potrošnik ni primerno zaščitil svojega računalnika in tudi ni prepoznal lažne spletne strani banke, zato naj bi ravnal hudo malomarno in ni upravičen do povračila."


mimoidoči z osnovnim poznavanjem financ:

"Po mnenju potrošnika pa NLB s produktom Modro varčevanje ni primerno zaščitila svojega interesa po dobičkonosnosti in ni prepoznala kršenja osnov finančne teorije, zato naj bi ravnala hudo malomarno in je dolžna komitentom izplačati povračila."

V olajševalne okoliščine NLB lahko štejemo izjemno radodarnost, ki izhaja iz unikatnih in samomorilskih pogodb, kjer so za prihodnost že predhodno določili in obljubili naraščajoče obrestne mere. Gre za zelo originalen pristop, ki ga svet do tedaj še ni poznal. Predvsem zaradi vgrajenih "suicidal tendencies" v primeru, da na finančnih trgih obresti prično padati. Kar se je NLB-jevi navidezni velikodušnosti tudi primerilo.

Čudno je le, da so to sploh opazili in prekinili pogodbe. Morda je kak komitent z vezanim tisočakom po letu zvestobe prejel višjo obrestno mero in nato prinesel v vezavo še deset milijonov, hehe. Ja, bilo je možno.

[simona2]
v redu je tako ... ne bom razlagala, zakaj..

sploh pa, zakaj hočeš roko, če ponudim prst :) mal si požrešen...

Če imaš še kakšno prosto roko.

Tale zapisnik Ekosklada in poročilo me zanima. Objavite ga v Financah, da ga malo prežvečimo. In če, zakaj se ga ne da objaviti!? Zakaj ni javen?

4d.rtvslo.si/arhiv/d.../174347591 , 6-ta minuta.

Nisem vas zastonj podmazal. Naj tile vaši mladinci malo migajo!

Ali so na NLB že uvedli negativne obrestne mere za depozite? Če se komu zdi, da ima vsak mesec brez da troši na računu čedalje manj denarja je potem to to.

[maiale]
Kdo je talal? Forum 21!
Kdo je dobival? Forum 21! Dobri tajkun Petrič je naprimer dobil toliko, da je poleg Kolektorja kupil še Delo, pa še za Trimo mu je ostalo!

Hm, zanimivo, nisem vedel, da je RKC tudi član Foruma 21.
Mimogrede, Petrič je navaden zagovednež. Ko je bil član NO v NLB, je v ksiht povedal, po koliko mu morajo dati puf, ker je pač v NO. Tako nekako je šla zadeva.

Tokrat je sistem podminiral lastne temelje.

NLB ni bila nikoli banka vredna zaupanja. Še ko jo je vodil Voljč so se tako neprofesinalni lotili prenove informacijskega sistema, da cifre na računih niso štimale. Potem so nas nategnili s svojimi podrejenimi obveznicami, talali kredite tajkunom in podatke o tem skrivali, zadeve pri katerih bi morali varčevalcem dajeti popuste (npr. uporaba KLIKa, ki jim omogoča racionalizacijo šalterskega osebje), prav nesramno zaračunavajo in še in še. Namesto, da smo jo z denarjem nas vseh in rubežem obveznic sanirali, bi jo bilo treba preprosto prepustiti stečaju. Kreditna pogodba je pogodba civilnega prava, je odnos med tistim, ki posojilo da in tistim, ki ga vzame in tako bi moralo tudi ostati, ne pa da se tukaj meša država, ki zgube bančnikov socializira, dobički so pa privatni. Edini razlog zakaj banaka ni smela v stečaj, je bil ta, ker potem nemške in ostale tuje banke, pri katerih si je NLB izposojala nebi dobile svoje špekulantske kredite vrnjene. Njim bo šel denar slovenskega davkoplačevalca.