no, na prvi sliki bi se dalo obakrat kaj razkrivat :-)

Uf, tale Tanja...

"Finance delamo: Razkrivamo primere podkupovanja v zdravstvu"

Noben -- pa prow noben! -- cajtung ali novinar sam od sebe niti ne odkrije niti ne razkrije ničesar.

Vsi cajtungi in novinarji objavijo/-ite le tisto, kar jim/vam je:
1.) prinešeno na pladnju; in ...
2.) dovoljeno objaviti

Zato se nikar preveč ne napihujte z kašnim raziskovalnim in/ali "razkrivalnim" novinarstvom. Sami ne odkrijete praktično ničesar, saj nimate niti dovolj sredstev, znanja, virov, dokumentov, niti dovolj pronicljivosti, pokončnosti, zvitosti in ... eh, sem že jenjal.

tasilo

Spoštovani Lektor.

Zadnje čase sem zelo zaskrbljen. Prvič sem to opazil prejšnji petek, ob odprtju predora Markovci.
Na spletnem portalu, za katerega ne bi rad delal reklame, in ki je v lasti družbe, za katere prodajo sedaj poteka intenzivna dejavnost, se je pojavil naslov: Premier Cerar: Naslednjega predora ne bomo gradili 10 let.

Naslov me je pritegnil, saj sem se začudeno zamislil, da gre za kakšen moratorij na gradnjo predorov v naslednjih desetih letih. A ni bilo tako.

Naslednji dan, v soboto, se vsedem za mizo, da bi v miru pojedel kosilo.
A glej. Na mizi je bil časopis. Nehote sem ga ošvrknil s pogledom in prebral naslov:

Mamica, ne, jaz bi rada živela! s podnaslovom:
----------------
Pretresljiva izpoved: star je bil pet mesecev, ko je njegova mama vzela pištolo, ubila moža, sina, obe hčerki in je bil edini, ki je preživel njen strel

oznaka: GROZLJIVO

Kar nekajkrat sem prebral na naslov in podnaslov. Nisem najbolje razumel, vendar sem se raje odpovedal branju.

Gre za časopisno založnisko hišo, kjer moraš razkriti svojo identiteto, če želiš objavljati komentarje na njihove članke. Poleg tega ti komentar tudi slovnično popravijo in sfrizirajo, če ne dosegaš primernega nivoja. To pravico si pridružujejo.

Že dolgo si nisem vzel časa, da bi v miru prebral kakšen časopis.

Ali je z menoj kaj narobe? Bojim se, da izgubljam stik s slovenskim jezikom in njegovo uporabnostjo.

Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor.

l.p.

Novinarji od nekdaj pačijo, kvarijo in kazijo jezik ter mu delajo silo. Vzrokov je več: nerazgledanost, neizobraženost, preproščina in neomikanost, neznanje, nepoznavanje in nerazumevanje jezika, skromen besedni in skladenjski zaklad, površnost in imanenten kompleks, da niso pravi in polnokrvni literati. Ne poznajo in ne razlikujejo med funkcionalnimi jezikovnimi zvrstmi, žanri, slogi. Vaje v slogu Raymonda Queneauja so jim približno tako tuje kot osnove (kaj šele višja šola!) trivija: retorika, dialektika in gramatika. Vzročno-posledično jim tudi ni povsem jasno, kako ljudje kot vrsta razmišljamo. Jezik je najmogočnejše orodje človeške misli, ima in duhá. A za novinarje je prehitro vse "dovolj dobro".

O vsekem naštetem pojmu bi lahko pisal obsežne traktate (nekaj sem jih tudi že na ta forum), čeprav zaleglo ne bi ničkaj dosti. Za prvo silo jih rešujejo lektorji, čeprav jim delajo potuho. Zavedajo se, da bo njihove napake za njimi nekdo popravljal, torej jih brez zadrege in razmišljanja delajo ves čas. Najboljše zdravilo za polpismenga novinarja je čevelj; ali pa vsaj za vsako jezikovno napako 10 evrov od plače. Menim, da bi se prekleto hitro navadili (vsaj) osnovnih jezikovnih standardov, ko bi enkrat v enem mesecu ostali brez plače. Za STAnjugovce pa samo čevelj. Njihovi izdelki so jezikovna katastofa. Od njih še nisem prebral neoporečnega izdelka.

Slabim in grdim jezikovnim navadam se je težko upirati, težko se je boriti z njimi, saj jih je vedno več, vedno bolj zadrte so, vsak dan se "izrojevajo" še nove. H. L. je tudi že malodane obupal, za obliž pa vzame v roke kakšno dobro domače leposlovje ali prevodno literaturo, ki dokazuje, kako neizmerno lep, pisan in bogat jezik imamo. Le premalo ljudi ga (po)zna.

Toliko v nekaj mislih, skicah, preden me potegne v nikoli končano razpravo. Morda kdaj kje objavim vse zasebne zapis(k)e o jeziku. Kar nabirajo se in nabirajo.

Človeka ne moreš kar tako naučiti jezika, tudi vzgojiti ga moraš, "ošlifati".