E-računi so po neumnem brezupno zapleteni. Država bi morala podjetjem omogočiti, da račune prejemajo v kakršnikoli obliki, po e-pošti, pdf, kakršnekoli format, ki se ga da pogledati na zaslonu pc-ja. Nič ni narobe, če država za svoje institucije zahteva tehnično bolj zapleteno rešitev, ki je zdaj v veljavi. Da pa za podjetja zahteva certificiran e-arhiv in izmenjavo, kot je zdaj predpisana, je neumnost.

Obstoječa rešitev s posebnimi ponudniki elektronskih poti, certifikati in izmenjavo brez uporabe e-pošte je le posledica varovanja fevdov državnih institucij, ki se s tem ukvarjajo, in IT podjetij, ki seveda nimajo nič proti. In neznanja nas vseh ostalih.

Kje ste pa že videli, da bi vam dobavitelj denimo iz ZDA poslal račun po poti, ki jo predpisuje naša zakonodaja? Pošlje vam simple pdf in to je to. Zakaj ne bi mogel storiti to vsak slovenski dobavitelj za vsakega svojega kupca (država je tudi kupec in če ta za svoje institucije zahteva druge standarde, pa naj tako bo).

Vse skupaj je čisto tako, kot je bilo z vejicami in pikami pri uvedbi DDV. Nekaj let so inšpektorji podjetja kaznovali zaradi manjkajočih ločil v nazivih na prejetih računih in smo se potem vsi medsebojno psihirali za vejice, pike, velike in male črke, pomišljaje... Točno tako je tudi z e-računi. Nekaj let se bomo psihirali s tem in izumljali toplo vodo, dokler ne bo prišel nek vsaj zmerno orientiran minister, ki bo tej komediji naredil konec in pripravil predpise, ki izmenjavo dokumentov liberalizirajo.

Da opravim še z nekaterimi ugovori glede sledljivosti, nespremenljivost itd datotek: vsak račun se zapiše v knjigovodski program, kjer se ne sme brisati. Tudi vsak majhen podjetnik ima tak program, tako da so vsi dokumenti zabeleženi. Vsi ugovori o sledljivosti ipd. odpadejo. Če pa nas osrečijo še z davčnimi blagajnami, pa verjetno še toliko bolj. Bomo morali zdaj v certificiran e-arhiv odlagati račune, ki smo jih izdali z davčno blagajno?