Slovensko šolstvo ne daje dobrih kadrov gospodarstvu

To pravzaprav ni njegov namen. V osnovi je slovensko šolstvo teološke narave. Izobražuje in vzgaja vernike v dogme demokratičnega socializma.

To pa je, kot bi rekel Marcel Štefančič zopet en "neoliberalistični pamflet"
Je pa res že čudno vztrajno ponavljanje napovedi, ki se ne uresničijo in vztrajno komentiranje podatkov z dogmami, ki jih podatki ne potrjujejo.
Poglejmo tri primere iz te ocene:
1. Napoved gospodarske rasti - tudi za zadnje četrtletje so se krepko zmotili in že popravili svojo prejšnjo napoved navzgor in kljub 50% višji rasti od njihove prejšnje napovedi še stalno za leto napovedujejo zmanjšanje glede na lani. Ekonomisti poznajo pojme prenosa v naslednje obdobje, ki traja okoli 6 mesecev, tako, da je glede na to, da smo v juniju, da je že znana rast zaposlovanja glede na lani v maju, da so kazalci zaupanja zelo visoki, vsaj vprašljiva.
2. Floskule o prestrukturiranju gospodarstva -v kaj?
Gospdarstvo je naš vlečni voz iz krize, je očitno kokurenčno, kar kažejo visoke stopnje izvoza, povčuje dobičkonostnost (skoraj podvojitev v letu 2014), povečuje število delovnih mest in plače, ob tem se je še razdolžilo, kar kaže zadnja poročila BS (glede na BDP je že podpovprečno EU zadolženo, glede na finančni vzvod pa povprečno, tudi glede na netdolg/EBITDA je ustrezno.
Kake eksperimente bi tile "svetovalci" naredili nad nečim, kar kaže izredno vitalnost - bi mu mogoče odrezali roko?
3. Floskule o omejeni posojilni sposobnosti bank je povsem iz trte zvita, utemeljevanje tega s stopnjo slabih posojil, za katere so oblikovani 70% popravki pa posebna neumnost, še posebej, ker imajo ti "napovedovalci" na voljo podatke, da se stopnja slabih posojil že nekaj kvartalov zmanjšuje in kaže, da se bo samo letos znižala za 1,5 o.t. in s tem prišla na neko EU pvoprečje. Ob tem je treba vedeti, da naše banke dve leti ne spremenijo popravkov, čeprav je prišlo do drastičnega izboljšanja gospodarskega položaja Slovenije.
Skratka v knjigah bank je neka ultra pesimistična slika gospodarstva izpred dveh let, ki ne ustreza dejanskemu stanju v tem trenutku. O tem sva s TadejemK že večkrat pisala in podprla svoje misli tudi s konkretnimi števili.

In lepo dalje tonemo, ker ni nikogar, ki bi imel željo in voljo karkoli spremeniti... v šolstu dejansko ni nikakršnega nadzora, učitelji lahko za krasne plače delajo ali pa tudi ne, starše samo pritiskajo z zahtevami na šole, da bi njihovi otroci morali biti oh in ah, v resnici pa je večina nevzgojenih, lenih, brez delovnih navad in zaščitena kot kočevski medvedi

[BeliF]
pa si ti že kaj razmišljal, da utegne po poku infrastrukturnega balona koncem tega leta tudi brezposelnost pobegniti v kako drugo smer, kot navzdol? ali pa da se bo v prihodnjem letu vsaj počasneje zmanjševala kot letos, če se že ne bo povečala...

mene recimo skrbi, da bi tudi izvoz lahko imel težave zaradi tega, ker pač nismo edina EU država, ki letos na veliko vlaga zadnje evrije iz perspektive 2007-2013.

A si ti pogledal,kakšen vpliv je imel "infrastukturni balon" na slovenski BDP.
Novinarji so sicer ves čas trobili, da je rast BDP posledica tega, empirično pa se niti lani še manj pa letos ni dalo pokazati, da je vpliv tega na rast BDP večji kot 0,5 o.t. Letos ima gradbeništvo celo rahel padec.

Prihodki gradbeništva so manj kot ena dvajsetina vseh prihodkov (3,5 milijarde € - vsh prihodkov v Sloveniji je 80 milijard €) dodana vrednost pa je podpovprečna, vpliv gradbeništva na BDP je v sedanji razvitosti družbe relativno majhen.

[BeliF]
ja vem, ja... ampak če gre iz +0,5% na -0,5% je to en cel odstotek razlike. pa ker gredo službe rakom žvižgat je še potrošnja nekoliko manjša. poleg tega pa EU sredstva plasiramo še za marsikaj ddrugega kot samo gradbeništvo... in ker je podobno po celi EU bi se lahko poznalo še na izvozu (ampak tukaj naj bi kao Junkerjev sklad zapolnil praznino - bomo videli)

To ni čisto tako 0,5 o.t. -0,5 o.t., kot si zapisal.

Gradbeništvo je trenutno veliko bolje prilagojeno možnemu obsegu poslov, kot v letu 2008 (takrt je bil prispevek k BDP 2,764 miljarde €, kar je bilo skoraj 8% in je k rasti prispeval 0,9 o.t.)

Danes je njegov prispevek 1,842,6 mio.€, kar predstavlje okoli 5% BDP.
Najnižji prispevek v obdobju največje krize pa je bil 1,647,6 milijarde € ali 4,55% BDP.

Gradbeni balon je toliko izpustil, da v obdboju rasti ne more pasti na nivo največje krize, ker bodo v obdobju rasti tudi druga naročila ne zgolj infrastrukturna. Njegov prispevek -0,5 o.t. bi pomenil, da bi letos padel na nivo leta 2013, kar ni mogoče, ker je že pol leta za nami, kljub njegovemu padcu pa bi bila letošnja rast še vedno več kot 2%.

Skratka po tvoje bi gradbeništvo padlo na nivo največje krize in največjega padca BDP (2013), izračun pa pokaže, da bi še vedno imeli rast, ker bi bil ta padec absorbiran z drugimi dejavnostmi.