Problemov in stroškov bo iz tega nastalo veliko, dvomim pa, da bo izkupiček ravno velik, ker tisti, ki sedaj en izdajajo računov, tudi vnaprej ne bodo. Namesto zaostritve nadzora in birokracije bi šli v pavšalno obdavčitev in zmanšanje davka, pa bi imeli manj dela s tem in več davkov bi bilo pobranih. Za tako majhen trg kot je Slovenija je čisto neproduktivno, da imaš tako strog nadzor, ker stroški takega nadzora ne upravičijo izkupička. Nenavsezadnje bo tudi FURS moral vložiti sredstva v razvoj informatike, da bo mu to omogočeno, pa že zdaj zaostaja s svojimi informacijskimi rešitvami, kaj šele bo. Predvidevam, da se jim bo prvi dan sesul sistem in potem bodo znova davkoplačevalci imeli s tem stroške, ker bodo morali v vrstah stati, da bodo lahko potrdili račune osebno. A ni to univerzalna neumnost?

Tile start-upi tako ali tako ne sodijo v naš socialni model.
-niso državni,
-ne zaposlujejo odsluženih politikov,
-ne naročajo raziskav na FDV,
-ne prispevajo k razvoju demokratičnega socializma,
-rušijo mencigerjansko ekonomsko teorijo,
-ne kažejo nikakršnega zanimanja za upokojenske regrese

[MF-542584]
Predvidevam, da se jim bo prvi dan sesul sistem in potem bodo znova davkoplačevalci imeli s tem stroške, ker bodo morali v vrstah stati, da bodo lahko potrdili račune osebno. A ni to univerzalna neumnost?

Ni, ker se bodo davkoplačevalci počutili varno.

Keri idiot na MF je tole raco pustil ali vnesel v zakon?

A bo potem v sloveniji recimo sploh mozno spletno placevanje s karticami ali paypalom (itak je ze sedaj bilo skoraj nemogoce?) ali pa bo morala tam ena Stefka gledati ekran, in ko pride placilo preko paypala ...drrriiing... odkljukati znesek na davcno blagajno, polizati kuverto, dati not racun, nanj dati znamko in jo poslati kupcu po posti?

[bc123a]
Keri idiot na MF je tole raco pustil ali vnesel v zakon?

A bo potem v sloveniji recimo sploh mozno spletno placevanje s karticami ali paypalom (itak je ze sedaj bilo skoraj nemogoce?) ali pa bo morala tam ena Stefka gledati ekran, in ko pride placilo preko paypala ...drrriiing... odkljukati znesek na davcno blagajno, polizati kuverto, dati not racun, nanj dati znamko in jo poslati kupcu po posti?

Dvomim, da kdo ne prijavlja s karticami plačanih računov, to bi bilo absurdno. Tudi paypal ti nakaže prek kartice direkt na TRR. Vse to je zlahka sledljivo.

Skratka pravi balzam za malo fleksibilno podjetništvo.

Lp,
M

Glede na to, da so v stat upih večinoma inteligentni ljudje , to ne moremo govoriti o ljudeh, ki pišejo takšne zakone.
Zadeve pišejo ljudje, ki sami nikoli niso služili kruh na trgu dela.
Škoda takšnega zaviranja podjetniške miselnosti.
Se pa ni čuditi, da na ekonomiji poznam študente, ki v preteklosti še za prodajalca ne bi bili sposobni.
Kakšna matematika,statistične metode, tuj jezik...?
Na takih in podobnih fakultetah lahko diplomira vsak, ki ima čas , žal brez znanja, še manj pa inteligence.
Po moji oceni je na ekonomiji kakšnih pet procentov študentov, ki ustrezajo kriterijem univerzitetnega študija, vse ostalo je socialna podpora države.

Največji nateg slovenskega okolja vidim v tem siljenju brezposelnih v start-upe, s.p.-je..

In potem imamo v praksi polno nekih malih s.p.-jev, ki životarijo na trgu..

[Valuk]
Največji nateg slovenskega okolja vidim v tem siljenju brezposelnih v start-upe, s.p.-je..

In potem imamo v praksi polno nekih malih s.p.-jev, ki životarijo na trgu..

Se popolnoma strinjam s teboj, vendar to se ne pomeni, da mora biti njihovo uspesno delovanje s strani drzave popolnoma onemigoceno.

Dobronamerno se ne pomeni dobro. Vcasih kdo s svojo dobronamernostjo stvar tako zakomplicira, da postane pogubna.

S tem zakonom smo zdrsnili nekaj korakov nazaj v komunizem. Svoje izdelke bom pac prodajala preko tuje firme in od uvedbe tega zakona enostavno ne bom vec placevala davkov, kot to dela mnozica tujih firm na nasem trgu. Ce bi gospodje uradniki malo precekirali internetne strani, bi imeli kaj videti. Mnozica tujih firm prodaja svoje izdelke pri na preko interneta in ne placuje nobenih davkov, se ddveja ne. Prednacijo kozmeticni proizvodi in dodatki k prehrani. Naj njihova uradniska nesposobna visokost naredi najprej rad na tem podrocju.

[Valuk]
Največji nateg slovenskega okolja vidim v tem siljenju brezposelnih v start-upe, s.p.-je..

In potem imamo v praksi polno nekih malih s.p.-jev, ki životarijo na trgu..

Biti in imeti DD in s.p. je ekonomska formula pravičnega uspeha.

[Ann1]

Se popolnoma strinjam s teboj, vendar to se ne pomeni, da mora biti njihovo uspesno delovanje s strani drzave popolnoma onemigoceno.

Vsekakor, ni pa to dolgoročna rešitev za gospodarstvo.

Gospodarstvo lahko temelji samo na velikih ali srednje velikih firmah.

[Valuk]
> [Ann1]
>
> Se popolnoma strinjam s teboj, vendar to se ne pomeni, da mora biti njihovo uspesno delovanje s strani drzave popolnoma onemigoceno.

Vsekakor, ni pa to dolgoročna rešitev za gospodarstvo.

Gospodarstvo lahko temelji samo na velikih ali srednje velikih firmah.

In, zakaj ne bi mogli biti partnerji vseh teh velikih firm sami DD s.p. -ji, ne pa zaposleni delavci?

[Valuk]
> [Ann1]
>
> Se popolnoma strinjam s teboj, vendar to se ne pomeni, da mora biti njihovo uspesno delovanje s strani drzave popolnoma onemigoceno.

Vsekakor, ni pa to dolgoročna rešitev za gospodarstvo.

Gospodarstvo lahko temelji samo na velikih ali srednje velikih firmah.

Oh, oprosti!
Pozabila sem, da si se ti ze rodil odrasel.

[Ann1]

Pozabila sem, da si se ti ze rodil odrasel.

Pa mi povej kakšnega giganta v Evropi, ki je v zadnjih letih nastal iz start-upa..

[Valuk]
> [Ann1]
>
> Pozabila sem, da si se ti ze rodil odrasel.

Pa mi povej kakšnega giganta v Evropi, ki je v zadnjih letih nastal iz start-upa..

Google?
Facebook?
Outfit7?

Pomenijo ravno toliko, kot enako stevilo volivcev, ki delajo karkoli drugega, ali pa nlč.

Priznam, spregledala sem, da je napisal Evropski in sam napisala prve, ki so mi prišli na misel. Je pa res, da pri nas pravih startupov niti ni, niti v Evropi ne, niso kar naj bi bili.

Pri nas se podjetja odpirajo in podjetniki začenjajo brez kapitala, za startup pa mora biti določen kapital; pet, deset tisoč, do milijona ne pride nihče. Morda kak Pipistrel, ki je dobil polno malho državnega denarja, zdaj pa se spreneveda, da je vse sam ustvaril. Googel odkupuje patente in majhno firmo poje z enim ugrizom. Poglej Instagram, poglej Vine in še množico drugih, požrli so jih veliki, veliki s kapitalom.

Pravi biznis in pravi denar nista v Sloveniji, še v Evropi ne.

Se strinjam. Tudi sama nism pristas startipov.

Zelela sem le povedati, da nekje in nekoc je potrebno zaceti. Ni giganta, ki bi zacel na veliko. Vsi so bili nekoc majhni. Zato se mi je zdelo neumno trditi, da majhnih novih firm ne potrebujemo. Podjetja se vsak dan rojevajo, pa tudi umirajo. Potrebne so vse faze zivljenja od rojstva do smrti.

[rename]
Za razliko od Slovenije, je po drzavah EU veliko podjetij, koncernov v razlicnih industrijskih panogah.
In potem tem firmam mala podjetja (tudi slovenska) dobavljajo posamezne komponente....in to je vse, kar lahko naredijo.
Ne bodo pa velika proizvodna podjetja kupovala od startupov, saj ne morejo ogroziti svojih tekocih trakov.

Moj point je v tem, da prihodnost slovenskega gospodarstva ni v startup histeriji, ampak bo potrebno postoriti bistveno vecje spremembe na podrocju davcne politike, da privabimo tuj kapital, tuje koncerne, ki bodo investirali v tisoce delovnih mest.
Kickstarter firmice ne bodo niti v sanjah naredile toliko, kot bi lahko nek BMW pomenil za mariborsko industrijo.
Tudi Boscarol ne, saj ne bomo proizvajali avionckov v serijah po 1000....

Točno to. garažni mojstri so dobrodošli, je pa to pljunek v morje, kar mi rabimo od gospodarstva.

namesto, da bi trg sprostili za tuje vlagatelje in koncerne, mi mislimo,d a držimo boga za jajca, ker folk silimo, da si espeje odpira.

[rename]
Za razliko od Slovenije, je po drzavah EU veliko podjetij, koncernov v razlicnih industrijskih panogah.
In potem tem firmam mala podjetja (tudi slovenska) dobavljajo posamezne komponente....in to je vse, kar lahko naredijo.
Ne bodo pa velika proizvodna podjetja kupovala od startupov, saj ne morejo ogroziti svojih tekocih trakov.

Moj point je v tem, da prihodnost slovenskega gospodarstva ni v startup histeriji, ampak bo potrebno postoriti bistveno vecje spremembe na podrocju davcne politike, da privabimo tuj kapital, tuje koncerne, ki bodo investirali v tisoce delovnih mest.
Kickstarter firmice ne bodo niti v sanjah naredile toliko, kot bi lahko nek BMW pomenil za mariborsko industrijo.
Tudi Boscarol ne, saj ne bomo proizvajali avionckov v serijah po 1000....

To je menda jasno. MI smo nemski tip gospodarstva, ne ameriski ali celo kalifornijski. Poglej nemcijo, koliko uspesnih (prodanih) startupov ima? V primerjavi s Kalifornijo, recimo, gre za isti red velikosti gospodarstva, ce se ne motim.

Nemsko gospodarstvo funkcionira tako kot slovensko: velike stare firme, veliko se izpred vojne, ki imajo dobro utecene prodajne kanale in delajo industrijske proizvode, ki jih drzava izvaza. Okrog te hrbtenice so manjsi dobavitelji in tako naprej. Dinamike izven tega prakticno ni, startupi so v nemciji postranskega pomena, internetne ekonomije nemci v nekem sorazmernem obsegu sploh nimajo.

In kot nas najvecji izvozni partner je nemcija vplivala tudi na slovensko gospodarstvo, ki ima podobno strukturo. Zato nas startupi nikakor ne bodo resili.

[bc123a]

To je menda jasno.

Žal večini ni jasno, saj so najneoliberalnejše ideje pri nas izključno: odpri si espe.

Ravno to je čar demokracije, da vsak volivec glasuje v prepričanju, da se prav on ne moti.
Točnost odločitve o ekonomskih vprašanjih se pa vidi samo v dobičku njegove države.

[valsidalado]

Valuk seveda vidi varnost in prihodnost v kakšni državni službi

Sploh ne. V bistvu, kot vidiš, v tej temi vsaj trije podobno razmišljamo.

[Valuk]
> [valsidalado]
>
> Valuk seveda vidi varnost in prihodnost v kakšni državni službi

Sploh ne. V bistvu, kot vidiš, v tej temi vsaj trije podobno razmišljamo.

Ja in?!!!!

V Ssloveniji podobno razmislja vecina volilcev, ki so nam sproducirali zadnje tri vlade, pa morda vidis, kam nas je to pripeljalo????

[bc123a]
To je menda jasno. MI smo nemski tip gospodarstva, ne ameriski ali celo kalifornijski. Poglej nemcijo, koliko uspesnih (prodanih) startupov ima? V primerjavi s Kalifornijo, recimo, gre za isti red velikosti gospodarstva, ce se ne motim.

Nemsko gospodarstvo funkcionira tako kot slovensko: velike stare firme, veliko se izpred vojne, ki imajo dobro utecene prodajne kanale in delajo industrijske proizvode, ki jih drzava izvaza. Okrog te hrbtenice so manjsi dobavitelji in tako naprej. Dinamike izven tega prakticno ni, startupi so v nemciji postranskega pomena, internetne ekonomije nemci v nekem sorazmernem obsegu sploh nimajo.

In kot nas najvecji izvozni partner je nemcija vplivala tudi na slovensko gospodarstvo, ki ima podobno strukturo. Zato nas startupi nikakor ne bodo resili.

Nemci so zrasli na principu "Ordnung und Disziplin", kar je v preteklosti dalo kvalitetne izdelke, mladina, ki ne mara več reda in discipline, pa se sedaj šverca na stari slavi.
Nam je "Ordnung und Disziplin" sicer tudi všeč kot koncept, ampak samo do točke, ko ga kdo ne zahteva od nas samih, tako da mi nismo nemški tip gospodarstva.

Smo pa na dobri poti, da se izenačimo, ker je mladina ista ;-)

Ljudje z nadpovprečnim IQjem pa sicer lahko uspejo kjerkoli in tudi iz start-upov. Težava je samo v velikosti "lokalnega okolja", ki je gledajoč iz Kalifornije malce večje, kot iz Monakovega ali iz Lublane.
Tako da je start start-upa toliko težje.

Mogoče bi bila prava smer razvoja, če bi se start-upi oziroma ljudje, ki jih to zanima, malce več medsebojno povezovali, da bi bili teami močnejši.
Da bi premagali po moje največjo slovensko slabost, ki se ji reče faušija.

Strinjam se s teboj, podjetja nekoč in nekje pač morajo zaceti s poslom. Giganti sčasoma postanejo preveliki in preokoreli, da bi bili na trgu vecno konkurencni. Manjsa podjetja jih dohitevajo in prehitevajo, četudi naredijo kot General Motors vse, da zattejo konkurenco.

V to kaksna je mladima pri nas v Nemciji in po svetu, se ne bom spuscala. Kot vedno so mladi dobri in slabi, leni in podjetni, ... Tako je bilo in upam, da vedno bo. Vidim pa nekaj, kar vecina ne opazi; mladi danes zasledujejo druge vrednote. Samo poglej koliko jih danes refno telovadi in skrbi za svoje telo. Delajo tisto kar lahko in v cemer vidijo korist zase. Ko bodo potrebovali denar, bodo sli v lov za denarjem, vsaj jaz sem sla. Dokler so mi dajali starši, nisem vedela potrebe za tem.

Bi pa izpostavila se nekaj. Pri nas kar pocez in nekriticno prevzamemo tuje izraze, ne da bi poznali njihov tocen pomen. Startupi so bili formirani za investitorje, ki niso vedeli kam z denarjem in so ga z zagonom novega hitrorastocega perspektivnega podjetja hoteli oplemenititi. To kar mi imenujemo startupi so daleč, dalec od pravih startupov.

[Ann1]
Bi pa izpostavila se nekaj. Pri nas kar pocez in nekriticno prevzamemo tuje izraze, ne da bi poznali njihov tocen pomen. Startupi so bili formirani za investitorje, ki niso vedeli kam z denarjem in so ga z zagonom novega hitrorastocega perspektivnega podjetja hoteli oplemenititi. To kar mi imenujemo startupi so daleč, dalec od pravih startupov.

Poudarek je sicer na tveganosti. Veliko tveganje, ampak hkrati možnost velikega dobička.
Drugače pa imaš prav, sedaj bo počasi vsak pri nas, ki začenja z nečim, že kar startup.

[Ann1]
V to kaksna je mladima pri nas v Nemciji in po svetu, se ne bom spuscala. Kot vedno so mladi dobri in slabi, leni in podjetni, ... Tako je bilo in upam, da vedno bo. Vidim pa nekaj, kar vecina ne opazi; mladi danes zasledujejo druge vrednote. Samo poglej koliko jih danes refno telovadi in skrbi za svoje telo. Delajo tisto kar lahko in v cemer vidijo korist zase. Ko bodo potrebovali denar, bodo sli v lov za denarjem, vsaj jaz sem sla. Dokler so mi dajali starši, nisem vedela potrebe za tem.

Točno, mladina je takšna, kakršna je, glede na izkušnje, ki jo oblikujejo. In pred petdesetimi leti je bil svet drugačen zato, ker je takratno mladino oblikovalo obdobje vojne in pomanjkanja pred in po njej.

[jani1974]
> [bc123a]
> To je menda jasno. MI smo nemski tip gospodarstva, ne ameriski ali celo kalifornijski. Poglej nemcijo, koliko uspesnih (prodanih) startupov ima? V primerjavi s Kalifornijo, recimo, gre za isti red velikosti gospodarstva, ce se ne motim.
>
> Nemsko gospodarstvo funkcionira tako kot slovensko: velike stare firme, veliko se izpred vojne, ki imajo dobro utecene prodajne kanale in delajo industrijske proizvode, ki jih drzava izvaza. Okrog te hrbtenice so manjsi dobavitelji in tako naprej. Dinamike izven tega prakticno ni, startupi so v nemciji postranskega pomena, internetne ekonomije nemci v nekem sorazmernem obsegu sploh nimajo.
>
> In kot nas najvecji izvozni partner je nemcija vplivala tudi na slovensko gospodarstvo, ki ima podobno strukturo. Zato nas startupi nikakor ne bodo resili.

Nemci so zrasli na principu "Ordnung und Disziplin", kar je v preteklosti dalo kvalitetne izdelke, mladina, ki ne mara več reda in discipline, pa se sedaj šverca na stari slavi.

Ne gre samo zato. Regulativa v nemciji je cisto slovenska. Okolje za startupe je tam ravno toliko neprijazno, kot pri nas. Ker tudi "ta stari" ne cutijo kaksne velike potrebe po tem.

Pred casom je krozil vic o tem, zakaj v nemciji ne bi nikoli mogel nastati Microsoft ali Apple. Ker namrec v nemciji regulativa doloca, da mora biti podjetje v zgradbi ki ima najmanj eno okno, garaze v nemciji pa v skladu z regulativno ne smejo imeti oken -> ergo, nic od garaznih firm.

(za ustanovitev podjetja rabis v UK 1 GBP kapitala, v US 1 dolar, v Nemciji pa 25.000 EUR, v sloveniji 8.000 EUR).

Pa ni ta bebava omejitev najvecji problem, a po mojem mnenju lepo odslikava mentaliteto druzbe glede inovacij in novih podjetij, tako nemske kot slovenske.

[bc123a]
Ne gre samo zato. Regulativa v nemciji je cisto slovenska. Okolje za startupe je tam ravno toliko neprijazno, kot pri nas. Ker tudi "ta stari" ne cutijo kaksne velike potrebe po tem.

Pred casom je krozil vic o tem, zakaj v nemciji ne bi nikoli mogel nastati Microsoft ali Apple. Ker namrec v nemciji regulativa doloca, da mora biti podjetje v zgradbi ki ima najmanj eno okno, garaze v nemciji pa v skladu z regulativno ne smejo imeti oken -> ergo, nic od garaznih firm.

(za ustanovitev podjetja rabis v UK 1 GBP kapitala, v US 1 dolar, v Nemciji pa 25.000 EUR, v sloveniji 8.000 EUR).

Pa ni ta bebava omejitev najvecji problem, a po mojem mnenju lepo odslikava mentaliteto druzbe glede inovacij in novih podjetij, tako nemske kot slovenske.

Vici in neresnice še niso argument. V Nemčiji je od leta 2008 tudi 1 EUR dovolj (de.wikipedia.org/wik...%C3%A4nkt)
Garaže pa v nekaterih zveznih državah ne smejo imeti oken v steni, ki (če) meji na sosedovo parcelo. Bi se pa naj garaže uporabljale za parkiranje avtomobilov, ne za druge dejavnosti, tako da gre vic takole:
"Ginge es nach deutschen Bauämtern, hätte der Mythos Garagenfirma keine Chance. Denn laut Vorschrift gehören in unsere Garagen nur Kraftfahrzeuge und Autozubehör."