Za podjetnike je najbolj dobičkonosni vložek podjetnik sam. Na sledeh napisanega bi rekli, vlagajte v samega sebe, v svoje zdravje, o pokojnini sploh ne razmišljajte in si predstavljajte, da delate, delate in delate vsaj do 85. leta in vas vaše stranke sproti zalagajo z denarjem. Najboljša je »terapija z idejami«, namreč umu godijo ideje, da jih celo neprestano potrebuje ter zahteva vedno nove in sveže, ideje so kot vitamini in spreminjano način našega bivanja na svetu. Kaj se danes dogaja z idejami? Nekako se nam zdi, da so cerkve bolj prazne, slovenski filozofi so v predavalnicah...dobiček ima samo farmacevtska industrija, ki pomirja duha in lajša posameznikov nemir. Želiš boljši spomin? Vzemi »Bilobil«. Želiš pozabiti? Vzemi »Baldrimed« oz. druge farmacevtske smeti...Nihče od nas ne prebiva v svetu, temveč izključno v lastni predstavi o svetu.

Pri minimalcu skoraj trikrat nižjem kot v ZDA in pri cenah, ki so samo pri bencinu dvakrat višje kot v ZDA je jasno, da bo ameriški potrošnik najnižjega razreda lahko šel v trgovino, slovenski pa poplačilu položnic državnih monopolistov ne bo imel niti za burek več, kaj šele za kakšen nakup trajnih potrošnih dobrin. Ker je jasno, da plač ne bomo dvigovali pa potem znižajmo na primer cene bencina, kot so jih v ZDA, pa se jim zato ni nič zmanjšala rast ali poslabšala javno-finančna slika. Celo nasprotno, potrošnikom je zaradi poceni bencina ostalo več denarja in lahko s tistim denarjem spet poganjajo trgovino in posredno tudi gospodarstvo. Zakaj v ZDA znajo zagnati gospodarstvo, ki je več kot 500 krat večje od slovenskega, mi pa ne znamo zagnati ene mikro ekonomije primerljive z eno od ameriških korporacij? No, kdaj se bo torej poceni bencin recimo za vsaj 40%, da bo kaj efekta na potrošnjo in da bomo potem več zapravili v trgovinah?

[republican]
> Že tako Evropejci v primerjavi z Američani nikoli nismo padali na finte trgovcev, toda dolgo obdobje krize nas je preprosto odvrnilo od zapravljanja. Varčnost je naša vsakdanja oblika življenja, od katere se le počasi poslavljamo.

In prav to je eden od glavnih razlogov, zakaj se Slovenija (in Evropa) ne more izkopat iz krize. Preškrti smo in premalo trošimo. Brez potrošnje, ni gospodarske rasti, plač, delovnih mest...

Saj smo trošili in nas to ni izvleklo iz krize dolgoročno. Ko smo po leto 2008 probali še 1x z istim zdravilom se je vse zaustavilo. Torej ne deluje ta recept, razen seveda, če ne spremeniš okolice, za kar Slovenija nima moči.

[bozga]
Pri minimalcu skoraj trikrat nižjem kot v ZDA in pri cenah, ki so samo pri bencinu dvakrat višje kot v ZDA je jasno, da bo ameriški potrošnik najnižjega razreda lahko šel v trgovino, slovenski pa poplačilu položnic državnih monopolistov ne bo imel niti za burek več, kaj šele za kakšen nakup trajnih potrošnih dobrin. Ker je jasno, da plač ne bomo dvigovali pa potem znižajmo na primer cene bencina, kot so jih v ZDA, pa se jim zato ni nič zmanjšala rast ali poslabšala javno-finančna slika. Celo nasprotno, potrošnikom je zaradi poceni bencina ostalo več denarja in lahko s tistim denarjem spet poganjajo trgovino in posredno tudi gospodarstvo. Zakaj v ZDA znajo zagnati gospodarstvo, ki je več kot 500 krat večje od slovenskega, mi pa ne znamo zagnati ene mikro ekonomije primerljive z eno od ameriških korporacij? No, kdaj se bo torej poceni bencin recimo za vsaj 40%, da bo kaj efekta na potrošnjo in da bomo potem več zapravili v trgovinah?

Kolkor je meni znano je glavni del cene našega bencina določen v Bruslju.

Sicer v slovenskem primeru nisem čisto prepričan, da gre potem ves denar od davkov na goriva v razvoj ekologije. Pri nas namreč recimo, da imamo evropsko primerljive davke, dosti slabše pa je z njihovo porabo saj je veliko bolj netransparentna. Posebej, če človek, pri kalkuliranju javnih prihodkov, vzame v račun še pobrane dividende od polovice slovenskega gospodarstva (državnih podjetij).

Glede ekoloških davkov v EU je malo bolje vendar tud tam slika ni preveč rožnata. V zadnjem desetletju so zmetali precej denarja v propadle megalomanske projekte kot so subvencionirano gojenje oljne repice in razvoj poceni sončnih celic. Od uspešno razvitih tehnologij, kot na primer varčnejši avtomobili, pa ima koristi cel svet. Se pravi glede ekologije smo Evropejci prej dobričine, Američani se pa prej šlepajo na nas.

Evo tukaj dodajam dva linka do primerjave cen goriva po svetu, za boljši vpogled [1][2]

[1] Gasoline prices, 11-May-2015, www.globalpetrolpric...ne_prices/
[2] The Cost of Gasoline around the World, June 15, 2007, europe.theoildrum.co.../node/2653

[republican]
> [maxmaxlj]
> Saj smo trošili in nas to ni izvleklo iz krize dolgoročno. Ko smo po leto 2008 probali še 1x z istim zdravilom se je vse zaustavilo. Torej ne deluje ta recept, razen seveda, če ne spremeniš okolice, za kar Slovenija nima moči.

Dokler smo trošili nam ni šlo slabo... visoka gospodarska rast, nizka brezposelnost, standard prebivalcev je rasel (leta 2008 smo bili že na 91% povprečja EU, zdaj smo pa padli na 83%). Saj je logično... če potrošniki ne trošijo brezposelnost raste, BDP in standard prebivalcev pa pada. V bistvu so največji krivci za krizo prestrašeni potrošniki, ki so nehali trošiti.

Le nakaži NLB in NKBM namensko vsak mesec polovico plače in jim jo pokloni, boš imel veliko od tega. Škoda, da ni več Probanke in Faktor banke, ti dve sta znali dobro poslovat na tvoj način. Ampak tudi NLB in NKBM sta se morda kaj naučili med tem časom in konkurence Probanke in Faktor banke ni več, lahko sedaj prevzameta njihovi mesti. In še dodatno se greš lahko kam v tujino zadolžit, če misliš, da je tvoja plača premalo, banka ima namreč vzvod in približno podeseteri tvoj poklonjen denar.

[republican]
Ne govorim o bankah, ampak o potrošnikih. Tudi v ZDA so propadle banke, pa se svet ni ustavil in potrošniki niso nehali trošiti. Mi smo šli pa iz ene skrajnosti v drugo in povsem nehali trošiti. In dokler ne bomo začeli trošiti, ne bo gospodarske rasti in delovnih mest.

Najnovejši rezultat v Angliji in zakaj so zmagali konzervativci ti pove ta članek in tudi prvi komentar, ki je povzel diementralno nasprotno pot iz krize, kot ga vidiš ti. Jaz se strinjam z ugotovitvijo v članku in s povzetkom-prvim komentarjem. Z večjem trošenjem je probal že Pahor in smo še v večjem blatu, kot smo bili (nikamor se ne premakne proizvodnja, posledično plače-kupna moč, ki izvira iz ustvarjenega, vsaj na dolgi rok).
www.finance.si/88219...meni-Za-EU

[republican]
> [maxmaxlj]
> Z večjem trošenjem je probal že Pahor

Še enkrat: govorim o potrošnikih, ne o trošenju države.

Sem ti dal predlog, da se bo lahko več trošilo, Pokloni zaslužek bankam, tam je vzvod.
Pahor je dvignil plače, tako, da je po tvojem modelu vzpostavil pogoj za večje trošenje.

[republican]
> [maxmaxlj]
> Sem ti dal predlog, da se bo lahko več trošilo, Pokloni zaslužek bankam, tam je vzvod.

Zakaj bi ga poklonil bankam? Že če bi bili slovenski potrošniki malo manj posrani in bi odprli denarnice, bi to zagnalo ekonomijo. Dokler pa ti ne kupiš mojega izdelka/storitve, tudi jaz ne bom mogel tvojega.

Ker banka ima vzvod x9. Če ji daš 1.000€ banka preko kreditov lahko dvigne potrošnjo na 9.000. Zato. Se bo 9x več kupovalo, kot če ti "egoistično" potrošiš svoj zaslužen denar.

P.s.: To je samo nasvet, kako naj bi ravnal, kakor ti drugim daješ nasvete, da naj trošijo. Jaz ti dam nasvet, kako celo multiplicirat potrošnjo. Kakor sem videl tudi zaposluješ. Samo plače jim dvigni, daj jim še večji procent od prodaje, ne od realizirane prodaje. To daje tudi multiplikativne učinke potrošnje.

Ljudje trušijo kakor želijo in kolikor zmorejo. Na dolgi rok so na nuli, vsaj takrat ko jih pokopljejo. Prihranjenega denarja je zelo malo, v Sloveniji celo več kreditov kot prihranjenega. Tudi zadolževanje države se prelije v trošenje prebivalstva, ker ko troši država, da ljudem delo, kupuje izdelke, storitve, podjetja zaposlujejo in tako veča potrošnjo. Z vidika gospodarske aktivnosti je popolnoma vseeno ali trošijo prebivalci ali država, ker vse to povečuje gospodarsko aktivnost od koder naj bi izvirala stabilna potrošnja in zdrava gospodarska rast. Trošenje na kredit je lahko samo začasno, kar pri nas traja že vsaj od leta 1945 in nikakor da bi prišli v stanje družbene blaginje.