Nemčija in Francija in Slovenija. V letu 2001 je bila stopnja brezposelnosti v Franciji in Nemčiji nekaj manj kot 8%. Danes je v Nemčiji slabih 5% brezposelnih, v Franciji pa dobrih 10%. Čeprav je produktivnost v državama enaka, Francozi začnejo delati kasneje in nehajo prej. Veliko mladih Francozov zapusti šolo brez kvalifikacij, je brez zaposlitve ali pripravništva in živi na robu družbe, takšnih je v Franciji 19% skoraj dvakrat več kot v Nemčiji. Kaj se iz tega lahko nauči Slovenija? V Sloveniji podobno kot v Franciji delovna mesta in trg dela uničujejo sindikati, ki varujejo že zaposlene delavce in ovirajo vstop mladih (ali brezposelnih) delavcev, ki so pripravljeni delati več za manj denarja. Danes se tudi pri nas strinjamo, da je Pahorjev nepremišljeni dvig minimalne plače zaradi zvišanja osnove za prispevke (za pokojnine in javni sektor) pognal nekaj 10 tisoč delavcev na cesto ali na borzo, in kaj je še bolj pomembno, mladi so dobili občutek, da naša politika več skrbi za stare, ki ne delajo kot za mlade, ki bi radi delali pa nimajo kje. Perspektivo in prihodnost za mlade, je orisala premierka Bratuškova, ki je govorila, da je najvišja dodana vrednost redno izplačilo plač državnim uslužbencem in pokojnin in le vložek v državne uslužbence in upokojence bo državo naredil bolj konkurenčno.

Nemčja in Francija v članku The Economista: »François Hollande’s Rhine journey« na: www.economist.com/ne...ntries-his