"Podrobnejši pregled za Slovenijo pokaže, da smo se po indeksu socialnega napredka znašli na 19. mestu s skupnim seštevkom 81,62 točke (največ je sto). Indeks je sestavljen iz več kazalnikov, najbolje gre Sloveniji na področju vode in higienskih razmer"

To ni presenečenje, vode ima Slovenija veliko, podnebje pa je ugodno, v takšnih pogojih dobre higienske razmere ni težko vzdrževati.

"... na drugi strani pa je šibka na področju zdravja in dobrega počutja, kjer smo zbrali 66,92 točke."

Tudi to ni presenečenje, če vemo, kakšen je naš zdravstveni sistem.

"V Sloveniji, ki je na 19. mestu po ISN, je povprečno davčno breme plače 42,46 odstotka. ... in na petem Nova Zelandija, ki od povprečne plače pobere 17,25 odstotka davka."

Uf, to pa je razlika.

"Rešitev za to, da Slovenija postane bolj socialna, seveda niso še višji davki. Slovenija državljanom pobere ogromno denarja, velikemu delu prebivalstva država pobere polovico plače. V zameno za to pa ponuja storitve, ki so primerljivo slabše kot v drugih državah, recimo Avstriji, Švici ali Švedski."

Res je, višji davki niso rešitev.

Profesorji Cerar, Mramor in Setnikarjeva so v vladi ali so bili v vladi. Izkoristili so svoje položaje na treh različnih fakultetah in zaslužili ogromen denar, ki bi lahko ostal njihovem delodajalcu (UL), oni pa bi za povečani obseg dela dobili le plačane nadure oz. stimulacijo, nekaj bi dobili tudi njihovi asistenti in drugi sodelavci, in bi indeks socialnega napredka v Sloveniji bil višji. Indeks socialnega napredka bi morali primerjati z indeksom, ki ga nihče ne meri - »Indeks izkoriščanja človeških bitij«. Napisano je, da na področju zdravstva višji davek ne prinaša več, tudi na področju šolstva višji davki ne prinašajo več socialnega napredka, kvečjemu višji davki prinašajo večje izkoriščanje človeških bitij. Pri izkoriščanju sta vedno izkoriščevalec (eksploatator, gulež) in izkoriščani, in pri slovenskih višjih davkih se povečuje le število profesorskih in zdravniških (ter drugih javnosektorskih) izkoriščevalcev. Izkoriščevalci (polaščevalci) so moralno slabi ljudje in izkoriščevalsko dejanje je moralno nedopustno. Cerar ga opravičuje z govorjenjem o etiki. Sprašujemo se, kje je meja izkoriščanja v družbenih odnosih? Kako Kuštrin razume indeks socialnega napredka? Se socialni napredek da izsiliti?

Naši davki se ne porabijo ravno optimalno.
Pomislimo samo na:
- pokojnine upokojencev, ki so mlajši od 60 let (tudi mlajši od 50 bi se našli)
- pokojnine borcem in kurirjem NOB, ki so nagrajeni za polnjenje fojb in hudih jam (teh je že bolj malo, a imajo še zelo živo sorodstvo)
- dobro plačane nezaposlene, ki imajo poleg nadomestil še brezplačne pakete s hrano, brezplačne vrtce, brezplačne prevoze otrok, brezplačno prehrano otrok na vseh stopnjah študija ...
- osnovne šole imajo 1 zaposlenega na 7 učencev. Tako rejen javni sektor je bil opažen le še v predkrizni Grčiji ...
- nepovratne finančne pomoči za podjetja, ki bi morala v stečaj a imajo preveč zaposlenih (Mura, Odeja, Cimos, Polzela, AA ...)
- študente, ki ne študirajo, ampak opravljajo praktično neobdavčena dela...
- nazadnje pa še
- minimalci, ki prispevke plačujejo minimalno, storitve pa izkoriščajo maksimalno!

Ob visokih davkih se državljani počutimo varne.

Svicarji, nas zgled, trosijo racionalno. To je vsa znanost.

Vse to naštevanje ni sporno, vendar je treba vedeti, da je tudi ali nasploh socialna država posledica kolektivne učinkovitosti družbe v tej državi. Ni čudno, da v vseh naštetih državah z bistveno nižjo obdavčitvijo zmorejo več sociale. To je rezultat učinkovitega delovanja družbe. Pri nas je še zmeraj preveč foušije in nesodelovanja, zato se družbena sredstva neracionalno trošijo. Kolektivno smo še nezreli in preveč je filozofije, naj sosedu krava crkne, ter socialistične miselnosti: država bo za nas poskrbela.

Za zdravstvo je podatek zavajujoc. Upostevati je potrebno, koliko BDP in koliko PPP € na prebivalca nameni posamezna drzava. Nizozemska nameni 12 % BDP za zdravstvo, mi pa cca 9 %. Upostevajoc Se € na glavo glede na kupno moc, pa v Sloveniji namenimo tam okoli 2,4 krat manj na prebivalca za zdravstvo kot nizozemci. V bistvu Nizozemci glede na porabo niti nimajo tako vrhunskih rezultatov. Finci z 9 % BDP imajo primerljivo dobre rezultate.

[denac]
Si že bil kdaj v Centralnih Alpah, Visokih Turah? Si videl kako poleti teče (dere) voda po pobočjih? Vse od taljenja snega in ledu. V Sloveniji tega skoraj ni. Slovenija ima vodo zato, ker je majhna in ni gosto poseljena.

Na www.izvrs.si/ so napisali: "Slovenija je vodnata dežela. Z več kot 26 tisoč kilometrov rek in hudournikov se ponaša z eno gostejših hidrografskih mrež na svetu."

"Svicarji trosijo racionalno. To je vsa znanost."


Ja, dragi kolega komentator, preprosta kmečka znanost je to.
A pozabljaš nekaj: Med nami in Švicarji obstaja NEPREMOSTLJIVA razlika. Švicarji nimajo komunajzlov, ki so vajeni živeti od dela DRUGIH in ki so prepričani, da jim to tudi pripada.

Če kaj kapne od švicarskih bank :D (in OOOOO JA, kapne, in kapne alot!), imajo od tega korist VSI državljani – torej gre za »indeks socialnega napredka«.
Pri nas pa komunajzli kradejo LASTNEMU NARODU in se gredo »indeks socialnega napredka« za najbogatejše tatove. Revežem pa od tega »socialnega napredka« ostanejo lačna usta in žalosten pogled.

Ko so Anglezi v casu Magie rogovilili, kaj vse jim mora dati drzava, je drzavljanom rekla: a ne veste, da davke vi placujete? Da vse kar dobite od drzave, sami placate? In ob neki drugi priliki je rekla, da je problem socializma, da mu vedno zmanjka tujega denarja. Kdor ima zasebno odgovoren odnos do svojega denarja, bi smel upravljati skupen denar. Pa ce je komunajzel, ali pa ce ni. Premnogi pri koritu so pa res mislili: denar mora bit.

[xelle2000]
Za zdravstvo je podatek zavajujoc. Upostevati je potrebno, koliko BDP in koliko PPP € na prebivalca nameni posamezna drzava. Nizozemska nameni 12 % BDP za zdravstvo, mi pa cca 9 %. Upostevajoc Se € na glavo glede na kupno moc, pa v Sloveniji namenimo tam okoli 2,4 krat manj na prebivalca za zdravstvo kot nizozemci. V bistvu Nizozemci glede na porabo niti nimajo tako vrhunskih rezultatov. Finci z 9 % BDP imajo primerljivo dobre rezultate.

morda je zavajujoč, vendar raje dam nekaj več in pridem na vrsto, ne pa da čakam ... nizozemci imajo najbolj urejen in nadzorovan sistem, mi pa od nadzora nimamo n ... sicer pa na Nizozemskem konkurenca, ki so jo uvedli tudi dviguje BDP :) ... pri nas je potrebno preoblikovati ZZZS, naj konkurira na trgu zavarovalnicam, uvesti konkurenco tudi pri izvajalcih in predvsem zavode preoblikovati v firme, zdravstvene delavce pa dati iziven plačnega sistema javnega sektorja ...

[xelle2000]
Za zdravstvo je podatek zavajujoc. Upostevati je potrebno, koliko BDP in koliko PPP € na prebivalca nameni posamezna drzava. Nizozemska nameni 12 % BDP za zdravstvo, mi pa cca 9 %. Upostevajoc Se € na glavo glede na kupno moc, pa v Sloveniji namenimo tam okoli 2,4 krat manj na prebivalca za zdravstvo kot nizozemci. V bistvu Nizozemci glede na porabo niti nimajo tako vrhunskih rezultatov. Finci z 9 % BDP imajo primerljivo dobre rezultate.

morda je zavajujoč, vendar raje dam nekaj več in pridem na vrsto, ne pa da čakam ... nizozemci imajo najbolj urejen in nadzorovan sistem, mi pa od nadzora nimamo n ... sicer pa na Nizozemskem konkurenca, ki so jo uvedli tudi dviguje BDP :) ... pri nas je potrebno preoblikovati ZZZS, naj konkurira na trgu zavarovalnicam, uvesti konkurenco tudi pri izvajalcih in predvsem zavode preoblikovati v firme, zdravstvene delavce pa dati iziven plačnega sistema javnega sektorja ...

kar se mene tiče ni zavajujoč ... raje dam malce več denarja pa pridem na vrsto, kot pa da za ta denar ne pridem na vrsto ... Slovenija je v vsakem primeru potrebna konkurence v zdravstvu tako pri izvajalcih, kot pri zavarovanju ... ZZZS preoblikovati, narediti konkurenco na zavarovalnicah, zdravniki in zdravstveni delavci pa izven plačnega sistema javnega sektorja, zavodi pa se naj preoblikujejo v bolnice ... učinkovitost in urejenost se bodo krepko povečali ...

Mi imamo banana zdravstveni sistem. Npr da nočeš čakat in bi rad plačal. V javnih zavodih ne bo šlo. Tako sem jaz vprašala, če bi lahko, namesto da pol leta čakam na magnet glave v UKC LJ, šla samoplačniško. Gledali so me, kot da sem z Lune padla in mi razložili, da ne, da samoplačnikov ne vzemajo. Pa ok, to greš lahko nardit v en privat center. Ampak za bolj specialne preglede, ki jih opravljajo samo v bolnica, tam pa lahko samo čakaš in crkneš, plačat in it samoplačniško ne moreš.

Ljudje, ki se še niso znašli v tej situaciji verjamejo, da ti denar pri kupovanju zdravja pomaga. Eh, ne v Sloveniji. V Sloveniji zgolj veze (in nizka morala, da jih izkoriščaš).

Zdravniški zbornici pa tudi dol visi, da njihovi “kolegi” v privat praksah nategujejo in dobesedno ubijajo ljudi. O čem govorim? O tem, da če greš na pregled k recimo nevrologu ali revmatologu v bolnico (ko enkrat prideš na vrsto), ta odobri vsaj osnovne teste. Privat pa pregled izgleda takole: ena miza, dva stola in brez vsakršne opreme (še za odvzem krvi ne, kaj šele kaj druzga). Na “izvid” ti zapišejo, kar si ti njim povedal in greš v mukah domov misleč, saj sem bil pri zdravniku, bo že boljš. In trpiš. Nato, ko končno prideš na vrsto v bolnici, se izkaže, da je štala. Seveda tega privat revmatološki pregled ni mogel pokazati, ker se npr avtoimune bolezni odkrivajo z krvnimi testi, ki jih privatniki seveda ne delajo. V bolnici pa takoj ob prvem pregledu (ker imaš seveda vse znake zato). Vse kar naredijo v privatah ambulantah je, da ti zaračunajo od 70 do 150 evrov zato, da ti napišejo, kar si jim povedal.

In sedaj, kakšno izbiro imaš? Čakalna doba za revmatologa je eno leto (!!!!!), samoplačnikov ne jemljejo, privat pregledi so nateg stoletja.

Zdravniška zbornica bi morala zahtevati, da če imaš privat ambulanto, bi moral imeti isto opremo, kot jo uporabljajo za diagnostiko v bolnici. Ali pa pač sklenjen dogovor z bolnišnico, da zanje opravljajo te preiskave (samoplačniško, ne potem mimovrste). Sedaj so te ambulante kot kiosk – miza in dva stola.

Ja, res imamo fajn zdravstveni sistem! Preden dočakaš crkneš, plačat pa ne moreš.