Drugi razlog je, da nam prek plačila davščin, denimo na goriva, država zaračuna negativne vplive na okolje, ki jih povzročamo z vožnjo avtomobilov ali kurjenjem nafte ali plina za ogrevanje.

Pajade, kot bi nam pek zaračunal menjavo gum.
Država bi bila to upravičena zaračunati, če bi potem s tem denarjem zmanjševala vplive, sanirala okolje itd. Ker pa s tem denarjem še sama povzroča dodatna onesnaženja, je popolna traparija, da taka dajatev obstaja. In edina pravica, da se tako zaračunavanje dogaja, je pravica močnejšega.

Vsaka podobnost z našimi ekonomisti, ki se prostituirajo oz. za denar “dajo” vsakem, ki plača, je le naključna. “Slovenska prostitutka lahko v enem dnevu zasluži toliko, kot mi v celem mesecu...Že pred časom se v Sloveniji odvila okrogla miza na temo prostitucije. Javno se je izpostavila tudi spolna delavka Nina, ki se s prostitucijo ukvarja že od svojega 14. leta...njen osebni rekord (je) sprejem 24 strank v osmih urah (v povprečju tri stranke na uro). Če predpostavimo, da stranki zaračuna 50 evrov (gre za skrajno pesimistično oceno, saj se cene za nudenje spolnega odnosa prej gibajo med 70 in 100 evrov), to pomeni, da je v enem dnevu zaslužila 1.200 evrov, kar je krepko nad povprečno neto mesečno plačo v Sloveniji. Če upoštevamo, da je bilo strankam zaračunano 70 evrov, pa to pomeni vrtoglavih 1.680 evrov v enem samem dnevu. In tukaj govorimo o dokončnem neto znesku...«. Srbski glagoli, ki pojasnjujejo slovenski glagol »dati«: bembati, bocnuti, bušiti, butnuti, cepati, čerečiti, čuknuti, dojebati, drknuti, drmnuti, gađati, gnječiti, guslati, guziti, iskecati, izlupati, isponajebati (se), isponapikati, isprcati (se), istresti, izbušiti, jebati, ljuljnuti, karabudćiti, karati, kokati, kresati, kresnuti, krknuti, krpiti, močnuti, mrčiti, munuti, nabiti, nabosti, nagaziti, nagurati, naguziti, nakarati, nakundačiti, napičiti, naprčiti, narokati, nasaditi, nataknuti, natrčati, natrtiti, navući, naćuljati, okinuti, okrpiti, olešiti, opaliti, opaičiti, ošajdariti, overiti, pocepati, pojebati, pokarati, ponajebati se, poprcati, poševiti, poterati, potucati, povaliti, prcati, prčiti, pričepiti, pričvrljiti, priheftovati, prijebati, priklati, prikucati, proburaziti, probušiti, prodćarati, provozati, raspaliti, rasturiti, raščepiti, razbiti, razbucati, razšrafiti, rebnuti, rendisati, rknuti, sjuriti, skarabudćiti, skratiti, srkati, smestiti, spaliti, sprčiti, srediti, sterati, suknuti, svirnuti, ševiti (se), ševnuti, ubosti, ućerati, ufurati, umuvati, uraditi, uterati, utrpati, uturiti, uvaliti, uvući, zabiti, zabosti, začepiti, zaglaviti, zakucati, zaskočiti, zatući, zavaliti, zavući, zbiberiti, zekati, zgnječiti, zguziti, zgućvati, zveknuti, zviznuti
Nekaj o slovenskih prostitutkah v Financah na: www.finance.si/29007...lem-mesecu

Mislim, da je temeljna napaka članka v predpostavki, da zbornica deluje v mojem interesu. Zaradi narave dela sta zame "zanimivi" dve: obrtno podjetniška in kmetijsko gozdarska. Recimo, da za prvo lahko vsaj rečem, da njeno delovanje ni v nasprotju z mojimi interesi. Za drugo to ne velja. Še več, večino njenega delovanja je v popolnem nasprotju z mojimi interesi, zaradi tega me tudi močno pogreje vsakič, ko moram plačati prispevek.

Z vsakim člankom postaja bolj jasno, da je Damijan postal navadna prodana rit. Za pravo cene je naprodaj vse.

Mrkaič je bil načelen in brezkompromisen v zagovarjanju svojih načel. Zato je odšel iz Slovenije.

Damijan pa je ostal in svojo rit sedaj prodaja najvišjemu ponudniku.

Prostitutka mora za svoje denar dejansko nekaj narediti. In to vsak dan. Njeno delo je povezano tudi z zdravstvenimi in drugimi tveganji. Po drugi strani pa taka delavka opravlja določeno družbeno koristno delo. Osrečuje ali vsaj dela stranke manj nesrečne. Tudi če naredi kakšno škodo, je ta omejena na zelo ozek krog ljudi.

Na drugi strani pa prostituti tipa Damijan, Mencinger in podobni za prodajo svoje riti zakasirajo bistveno več in za manj dela. Tveganj praktično ni, so samo nagrade. Po drugi strani pa delajo zelo veliko škodo večini prebivalstva Slovenije. In te škode niti zdaleč ne odtehtajo koristi, ki jih naredi za majhno kliko ljudi.

Tako, da je moralni zmagovalec te primerjave definitivno prostitutka.

''Pojasnilo avtorja:

Avtor nisem v poslovnem odnosu ali kako drugače v konfliktu interesov z organizacijami, omenjenimi ali neomenjenimi v tem komentarju. Pred pisanjem tega komentarja se o tem nisem pogovarjal z nobenim izmed predstavnikov katerekoli izmed zbornic''

Toliko o kredibilnosti avtorja članka:
Slovenske smernice korporativne integritete:
''Korporativna integriteta postaja nujna smer nadaljnjega razvoja in je predpogoj trajnostnega razvoja,« poudarja prof. dr. Jože Damijan, koordinator projekta Slovenskih smernic korporativne integritete. Slovenke smernice korporativne integritete so zavele nastajati 19. junija 2013, ko so se Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje manager (ZM) in Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) na pobudo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EFUL) s podpisom Sporazuma o sodelovanju zavezali, da bodo v nekaj mesecih pripravili omenjeni dokument.'' www.delo.si/gospodar...itete.html


''Slovenske smernice korporativne integritete, januar 2014 www.korporativna-int...RITETE.pdf
Delovna skupina, ki je prispevala k vsebini dokumenta:
prof. dr. Jože Damijan, Ekonomska fakulteta UL (koordinator projekta Smernic);
Drago Kos, R.U.R (vodja delovne skupine);
Sandra Damijan, MSc, Ekonomska fakulteta UL (namestnica vodje delovne skupine);
prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta UL;
Goran Novković, Gospodarska zbornica Slovenije;
Marko Djinović, Gospodarska zbornica Slovenije;
Sonja Šmuc, Združenje Manager;
Andrijana Bergant, MBA, Zavarovalnica Triglav d.d.;
Mojca Međedović, PriceWaterhouseCoopers d.o.o.;
Polona Pergar Guzaj, Slovenski institut IIA;
Mojca Podržaj, Združenje Manager;
mag. Irena Prijović, Združenje nadzornikov Slovenije;
dr. Vojko Anton Antončič, Združenje nadzornikov Slovenije;
Rada Sibila, Združenje nadzornikov Slovenije.''

[sopranos]
Z vsakim člankom postaja bolj jasno, da je Damijan postal navadna prodana rit. Za pravo cene je naprodaj vse.

Mrkaič je bil načelen in brezkompromisen v zagovarjanju svojih načel. Zato je odšel iz Slovenije.

Damijan pa je ostal in svojo rit sedaj prodaja najvišjemu ponudniku.

Damijan ne želi enačiti davkov in prispevka za članstvo v sindikatu. Storitve, ki jih »proizvajajo« sindikati, imajo precej elementov javnih oziroma skupnih dobrin. Tudi pri teh sindikalnih storitvah gre za to, da so njihovih koristi deležni vsi, tako tisti, ki plačujejo članarino, kot tisti, ki je ne, in da nikogar ni mogoče izključiti od uporabe teh dobrin... Le zakaj bi plačeval članarino sindikatu, če pa lahko koristi članstva dobiš, ne da bi se včlanil in plačal članarino sindikatu...Damijan bi lahko isto “študijo” prodal Semoliču.

Glede na genialnost ekonomista Jožeta P. Damjana, bi danes pričakovala njegov izračun škode, ki jo je povzročil konstrukt afere Patria.

Damijana redno berem in se z njim v 75% strinjam. Današnji članek je dokaz, da je tudi on samo človek, ki je konec tedna precej utrujen in zaradi obilja obremenitev na UL možgani ne zmorejo več jasne presoje. Premamil ga je honorar in je pač nekaj natipkal.

Spadam med male izkoriščevalce gospodarske in obrtne zbornice in se kot vrtni palček smejim, ker zastonj uporabljam bonitete, ki jih oni v krvavem potu pridobijo za svoje članstvo. (???) Damjan, kaj res nimaš vročine? V svoji 25 letni dobi podjetništva, se ne spomnim, da bi mi te organizacije nudile karkoli (sicer ponujaš nekakšne koristi iza odra, ki se jih sploh ne zavedam, oziroma z drugimi besedami misliš, da smo vsi razen tebe bedaki).
Ko sem se pred leti obrnil na GZ po nasvet, so mi svetovali naj se obrnem po nasvet k pravniku. Pogoji poslovanja, ki so mi jih od leta 87, pa do danes z neverjetnim žrtvovanjem menda izboljšali, pa so bolj posledica evolucije informacijskem sistemu državne uprave, kot pa Miličevega naprezanja. Če pa pogledamo davke in ostale obremenitve gospodarstva, pa bi bilo dobro, da se nehajo boriti za zmanjšanje, ker se samo večajo.

Namen pisanja je jasen. Ker zbornice javkajo, da nimajo dovolj denarja, bi se rade delno priklopile na proračun. To pa pomeni novega porabnika proračunskega denarja in poseganje v Damijanovo vrečo. Tako je samoiniciativno pričel z kampanjo, kot neodvisni ekonomskih strokovnjakov, s preoblikovanjem javnega mnenja o nujnosti uvedbe ponovnega obveznega članstva (potem z rilcem v korito).
Še dobro, da avtor na koncu članka pojasni, da je sam tako pameten, da zazna prikrite nepravilnosti v družbi. Vodila ga je le bolečina, ki jo doživlja ob pogledu na shujšane birokratke. Prej sem že pomislil, da je za to plačan.
Ali kot je nekdo rekel:''Bil bi tiho, on ostal pameten.''

Urbanc