Večkrat moramo ponoviti »najnovejšo« novico, da naj bi v slovenskem javnem zdravstvu delali zdravniki – lopovi. Šestan, profesor ortopedije in direktor uspešne klinike v hrvaškem Lovranu je dejal: »Kakšna je razlika med Bayerjevim aspirinom in Plivinim andolom? Le v ceni, ker je Bayerjev izdelek dražji. Kakšna je razlika med različnimi protezami in drugimi ortopedskimi pripomočki? Le v ceni, ker vsi pripomočki morajo imeti CE certifikat EU, vsi npr. vijaki imajo oznako CE, torej za kakovost skrbi Bruselj. Ni logično, da proteza v eni bolnišnici stane trikrat več kot v drugi. Zakaj je temu tako? Zaradi lobistov med zdravniki in ker zdravniki imajo svojo ceno« je pribil. »Za paciente je najbolj pomembno, da se ukine korupcijski bonus...«. Z zasebnim upravljavcem slovenskih bolnišnic vsi korupcijski bonusi odpadejo tudi zdravniško – dobaviteljskih verig ne bo več. Dodali bi še, da v Šestanovi Ortopedski kliniki za bolniško posteljo skrbijo 2,2 osebe (zdravnikov, tajnic, sester, nabavnikov...). Koliko je v slovenskih bolnišnicah osebja »obešenega« na eno posteljo v bolnišnici? Po stroških se zdi, da jih je kar 22!!!

»Načeloma pri posredovanju okvirnih cenovnih informacij vedno navedemo približni cenovni razpon. Konkretno ponudbo izdajamo le na zahtevo kupca. Ponudbene cene so odvisne od različnih pogojev, kot so na primer količina, garancijski pogoji, vzdrževalni pogoji ter dobavni in plačilni pogoji,« razlaga Henrike Köster iz Drägerwerka AG

To se dogaja po celi evropi in ne samo javnim institucijam. Tuja podjetja te na silo posljejo k lokalnim zastopnikom z navitimi cenami in se sploh ne pogovarjajo o direktni dobavi iz drzave proizvajalca.

Pri taksnih praksah bi morala ostro nastopiti evropska komisija, saj ima celo nek organ za varstvo konkurence, a ne?

Dejansko je povsem mozno, da noben od proizvajalcev ne bo hotel dobaviti UKCju opreme direktno, ampak samo preko posrednika, ki mu je obljubil (proizvajalec posredniku) mastne provizije, za to, da ga zastopa.

Vprasanje je, ali potem sme UKC recimo kupiti to napravo preko "nelegalnega" posrednika, ki bi v nemciji kupil napravo zase, potem jo pa prodal v slovenijo. In kaj bi bilo v tem primeru z garancijo in servisom na UKC v sloveniji.

Pa to "segmentiranje trga" ni samo pri medicinski opremi in avtomobilih, zacne se ze pri precej cenejsih kuhinjskih pripomockih.

Poskusite recimo kupiti iz katerekoli evropske drzave v slovenijo aparat za gaziranje vode (cena: 60-100 EUR) znamke Sodastream (mimo slovenskega zastopnika). Ne bo vam uspelo, ne na angleskem, ne na nemskem Amazonu, ne preko spletne trgovine nobenega evropskega ali tujega zastopnika, razen ce najdete res obskurnega posrednika, ki mu to ni glavni biznis. (Tak primer je recimo slovenski Mueller, kjer pa prodajalci sploh ne vedo, kaj prodajajo v tisti skatli :)

Začnimo raje tako: Vsaka inštitucija se pogaja za ceno pri velikih nabavah opreme z dobavitelji, tudi tujimi. Seveda pa je lažje narediti javni razpis, naj se prijavi kdor se hoče, izbrane pa obvestimo o želeni ceni. Ker kupuje bolnišnica z javnim denarjem, je itak vse zaokroženo tako, da še kaka firmica v obtoku kaj zasluži. Zakaj pa bi gospodarno nakupovali, če nas v to nič ne sili, za vse pa je itak kriv javni razpis - saj se za nizko ceno noben ne prijavi... Če ste že raziskovalni novinarji, bi se lahko poučili o javnem naročanju in načinu nakupa opreme v bolnišnicah.

Morda bi ukinili javno naročanje in prepustili vajeti managerjem v bolnišnicah. Pri današnji tehnologiji lahko v nekaj urah ugotovimo, kdo goljufa in pelje vodo na svoj mlin. Če je kazen ustrezna, je posameznik goljufal le enkrat v svojem življenju. Vsaj na tem planetu.

Že, ampak če jih v nemčiji kupijo, pol verjetno odpade 'strokovna' konferenca na maldivih...

Spet tendenciozen clanek; pa poskusite kupiti aparat od nemskega posrednika. Zal ne bo slo: mail posljete v Nemcijo, odgovor dobite pa iz Slovenije. Ne govorit neumnosti, ce ne poznate realnosti. V Nemcijo gres lahko masino kupit samo na sejem, kar pa javni zavodi ne morejo. Zakaj je cena v Slo 50000 eur in v Nemciji pa 25000 eur vprasajte posrednike in drzavo. In da, med aparatom in aparatom SO razlike, lahko so nepomembne in takrat odloca cena, lahko pa so zelo pomembne. Se pa strinjam, da bi morali ustanoviti Slovenske bolnisnice d.d. Z upravo, ki bi menegerirala poslovanje... kaj se ima s ceno ukvarjati operativec?!

Meni se zdi vas vir bistveno bolj vreden komentarja.
Kaj ce bi se vedli kot raziskovalni novinarji in povprasali koga, ki v resnici dela v intenzivi?