1.) »Ali je za pripravo zakona prejel plačilo kot fizična oseba ali kot samostojni podjetnik ali pa so pripravo zakona plačali Inštitutu za javno upravo, ni jasno. Pličanič namreč na vprašanja po elektronski pošti in SMS-sporočilih ni odgovoril, prav tako se ni odzval na naše klice.«
2.) »Poklicali smo tudi Rajka Pirnata, zdajšnjega direktorja Inštituta za javno upravo. Na vprašanje, ali je bil leta 2004 že na funkciji direktorja omenjenega inštituta, je odgovoril, da se tega ne spomni. … O pripravi zakona o dostopu do informacij javnega značaja in prejetem plačilu za pripravo zakona pa je Pirnat dejal, da ne daje nobenih izjav.«
3.) »Na vprašanje, ali je bilo objavljeno javno naročilo, pa je Gantar odgovoril, da tega ne ve oziroma da je bilo to izpeljano v skladu s takratnimi zakoni, podrobnosti pa se ne spomni več.«

Akademike zapušča spomin, družno so se zavili v molk in se sklicujejo na zakone… In za nek ušiv zakon, ki bi ga malone lahko prekopirali iz tujine, na ministrstvu najamejo domačega »zunanjega izvajalca« in ga kraljevsko nagradijo - po pogodbi, sklenjeni eno leto po uveljavitvi!

No še en dober primer, da se zakoni nesmejo pisati v imenu zastave in ustave ampak se morajo pisati tako, da si ti člani zagotovijo delo za naprej in to je več kot očitno lep primer sistemske korupcije posebne vrste. SAm se več ne čudim, če imamo zakonodajo slabšo kot Švisarski sir. Namreč če gledamo globalno bomo videli, da je zakonodaja spisana tako, da se pisci zagotovijo maneverski prostor za manipulacije in krogi blizu njih lepo služijo na ta račun. ČE pa to prenesemo v ekonomijo pa vidimo, da ni v interesu nikogar, da piše zakone v korist ljudstva, saj potem nebi imel dolgoročno nobenega dela. Poglejmo recimo prier dveh sosedov, ki postavita mejne točke in z vsemi lisitnami in mejnimi znamenji to overovita. TAkšna mejna črta med tema dvema sosedoma je urejena za več kot 50 let. Vendar imamo pa člane po sodiščih, k idelajo po liniji zagotavljanja dela za naprej in pišejo te pogodbe po kavbojsko v knjige in potem dobimo to, da urejena zadeva ni nikoli urejena in imajo delo za naprej. Prej naveden primer sem dal zato, da vidmo kako se da izrabljati zakonodajo in zakaj pisci zakonodaje puščajo luknje v zakonih. Sam vidim glavni problem prav na tem področju zakonodaje in to je glavni problem javne uprave in ne medicinske sestre ali pošteni zdravniki, ter pošteni učitelji in vzgojitelji.

KDor se bo spustil na to področje mora prej vzeti zdravila proti pritisku, da ga nebo zadel feršlok. Članek pa je dobra istočnica za rešitve v javni upravi in sočasnem prilaganju zakonodaje. Ko bomo rešili to področje bomo lahko šli naprej, drugače je propad in pogrom neizbežen. Samo problem je z kašnimi žrtvami.