Dobro napisano. Pravzaprav bi lahko kar vsakdo imel s.p., le zakaj bi ljudi zaklepali v delovna razmerja. V ta namen rabimo le majhen popravek dohodninske in delovne zakonodaje, pa bo. Premier kot s.p. (brez delovnera razmerja na univerzi) na primer potem še soglasij ne bi potreboval.

Zmeden clanek. V razmislek o dodani vrednosti pa tole: Dijak se vpise na katero od tehniskih ali naravoslovnih fakultet, ter postane dipl. ing. Ce gre delat v katero od slovenskih podjetij, ga caka placa tam nekje 900 EUR neto (1322 bruto). Ce gre pucat skrete namesto studirat, ga caka minimalno 570 neto (933 bruto).

Torej bo s petimi leti studija uspel zasluziti dodatnih 330 EUR glede na alternativno kariero cistilca WCjev.

Pa so za to res krivi profesorji? Ali pa morda kaj drugega?

Srečo je spoštovani šolmošter z izrednimi izkušnjami in rezultati v šolstvu:

- ima doktorat znanosti iz kemije
- dolga leta poučeval na Bežigrajski gimnaziji
- ustanovil ŠKL (šolska košarkarska liga)
- fura Inštitut in akademijo za multimedije


Eden redkih, ki bi bil primeren za šolskega ministra v "pošteni vladi".

(Za trenutno nepošteno vlado je tudi nova tigrica OK)

Se opravičujem g. Zakrajšek, ker vas osebno ne poznam - ampak po vašem zapisu sodim, kot da ste šele"splezali" s kakšnega drevesa, navsezadnje me celo žalite (kot davkoplačevalca).

Glede na norme in delovne obveze univerzitetnih profesorjev vam lahko povem, da so le-ti glede na učne obveznosti ne samo preplačani, temveč lahko postavimo REALNI večkratnik, da so 10 x več plačani kot primerljivi "manj vredni" (manj izobraženi v gospodarstvu, ki služijo kot primerjava). Vrhunski intelektualci pa so že zdavnaj spakirali kufre, ker zaradi obilice "zajedalcev" na faksih le-tam ne morejo prosperirati.

Skratka - kot akademsko izobraženi družboslovec iz privatnega sektorja lahko z gotovostjo trdim, da 80% prfoksov z ekonomije ali prava ne bi vzel v svojo firmo za blagajnika ... kaj šele, da bi pri meni ustvarjali dodano vrednost.

Hkrati pa je sramota, da prfoksi ne smejo izpolnjevati učnih obveznosti na različnih faksih v Sloveniji, ker jim to "matični faks" prepoveduje, pri čemer so vsi financirani iz javnega denarja (preverjena informacija!).

Ali če prevedem (za tiste manj inteligentne in manj vredne z "nižjimi izobrazbami v gospodarstvu" - primerjava ni "moja") - to izgleda nekako takole kar na primeru Cerarja - kot bi tale zadetek bil zaposlen v moji firmi, hkrati pa bi zraven fušal še preko s.p.-ja za isto delo, ki ga pri meni opravlja. V gospodarstvu nam kaj takšnega ne pade na pamet!

P.S. Se opravičujem vnaprej, ampak tako sem članek razumel - na eni strani preveliko poveličevanje naših "sposobnih" prfoksov, za katere menim, da vsebinsko vsekakor kršijo konkurenčno klavzulo (90% "poslov" so pridobili, ker delajo na faksu ...).

[bc123a]
Zmeden clanek. V razmislek o dodani vrednosti pa tole: Dijak se vpise na katero od tehniskih ali naravoslovnih fakultet, ter postane dipl. ing. Ce gre delat v katero od slovenskih podjetij, ga caka placa tam nekje 900 EUR neto (1322 bruto). Ce gre pucat skrete namesto studirat, ga caka minimalno 570 neto (933 bruto).

Torej bo s petimi leti studija uspel zasluziti dodatnih 330 EUR glede na alternativno kariero cistilca WCjev.

Pa so za to res krivi profesorji? Ali pa morda kaj drugega?

Ker s pucanjem sekretov služiš tudi tistih prvih 5 let, si z diplomo v plusu pravzaprav šele po 15 letih po končanem faksu, če seveda dobiš šiht tako hitro kot čistilec. Ampak takrat je pa že skoraj cajt za it v penzijo.

Hence the saying "v dreku je denar".

primerjavi s klasičnim (socialističnim) državljanom, ki se trudi okrog 1.800 ur na leto.

2096ur se trudi v enem letu klasični socialistični državljan