Če ne bi bil profesor, bi svoje storitve težje prodal

"težje"?! Sploh jih ne bi. Njihovo mnenje (saj so družboslovci) velja nekaj zgolj in samo zaradi profesorske titule.

Ja, fakulteta si nekaj odreže. Koliko? Vprašajte v Kolosej koliko dobi lastnik avtorskih pravic in koliko Kolosej (kot posrednik). Ali, na primer, iTunes - Apple si vzame 30%, kar mnogi smatrajo za oderuško in menijo, da bi avtorju moralo pripadati več (pa je iTunes store monopolist za tovrstne aplikačke).

Torej - če prodaš uro kot profesor, je čisto pošteno, da si vzame fakulteta (kot imetnica avtorske pravice na titulo "profesor") okoli 75%. Vsekakor večino. Pa si jih?

Za začetek, zakaj dodatni zaslužki bolnišnic, fakultet, inštitutov, gledališč... in drugih proračunskih porabnikov, ki na trgu prodajajo svoje storitve, niso del proračuna? Vsi prihodki, odhodki in dodatni zaslužki, bi morali biti v proračunu in pod proračunsko kontrolo.

Če ima redno zaposleni profesor espe in svoje storitve ponuja neposredno Francki, d. o. o., ne bi bil na tapeti, če pa je profesor priden in kot zaposleni fakultete opravi storitev prek posredništva svojega delodajalca, tudi če jo je sam prodal, pa nasrka.

Ja, očitno ne poznajo konkurenčne klavzule. Ne glede na to, če profesor dela v svojem rednem ali privatnem času še zunanje projekte, ki so vezani na njegovo delo na fakulteti, lahko dela samo za in v imenu te fakultete, drugače najmanj kar je krši konkurenčno klavzulo. Dodatni honorarji so lahko opredeljeni z internimi pravilniki. Je pa dejstvo, da je na faksu, kjer vlada velika akademska svoboda, vsako intelektualno delo po strani lahko sporno. Tudi npr. Tadej Kotnik, ki piše članke za Finance, je v konfliktu interesov, saj je pri njegovem delu nemogoče ugotoviti ali jih piše doma ali (tudi)v službi. Edino, če bi imel profesor npr. popoldansko šiviljstvo, potem bi bilo jasno razmejeno, kaj dela kot javni uslužbenec in kaj kot privatnik. Da ne omenjam tega, da če ima nekdo čas, da se popoldne gre s.p-ja, to pomeni najmanj to, da v službi očitno ni izkoriščen dovolj, ampak to je že druga zgodba...

Se povsem strinjam z ugotovitvijo pisca članka. Plačujemo raziskave in storitve, ki so nepotrebne oziroma ne prinašajo novih delovnih mest. Prodajamo meglo v ljubljanskem barju. Res herojsko.

Zakaj se nihče ne spotakne ob Ministerstvo za pravosodje? Prvi na lestvici zaslužkarjev je sodni tolmač iz Albanščine. Ali ne bi bilo ceneje enega zaposliti? Ali so zadaj provizije nekoga iz sodstva? To malo raziščite, s kom ima on pogodbo.

[rava]
> [vickibedi]
> >Če ima redno zaposleni profesor espe in svoje storitve ponuja neposredno Francki, d. o. o., ne bi bil na tapeti, če pa je profesor priden in kot zaposleni fakultete opravi storitev prek posredništva svojega delodajalca, tudi če jo je sam prodal, pa nasrka.
>
> Ja, očitno ne poznajo konkurenčne klavzule. Ne glede na to, če profesor dela v svojem rednem ali privatnem času še zunanje projekte, ki so vezani na njegovo delo na fakulteti, lahko dela samo za in v imenu te fakultete, drugače najmanj kar je krši konkurenčno klavzulo. Dodatni honorarji so lahko opredeljeni z internimi pravilniki. Je pa dejstvo, da je na faksu, kjer vlada velika akademska svoboda, vsako intelektualno delo po strani lahko sporno. Tudi npr. Tadej Kotnik, ki piše članke za Finance, je v konfliktu interesov, saj je pri njegovem delu nemogoče ugotoviti ali jih piše doma ali (tudi)v službi. Edino, če bi imel profesor npr. popoldansko šiviljstvo, potem bi bilo jasno razmejeno, kaj dela kot javni uslužbenec in kaj kot privatnik. Da ne omenjam tega, da če ima nekdo čas, da se popoldne gre s.p-ja, to pomeni najmanj to, da v službi očitno ni izkoriščen dovolj, ampak to je že druga zgodba...

Ne tako hitro skočit.

Če na nekaterih naravoslovnih faksih ukineš tržno dejavnost, jih lahko kar zapreš. Država ne zagotavlja amortizacije oz. sredstev za nakup opreme. Labi so svinjsko draga zadeva, znaten del investicij se financira iz tržne dejavnosti.

Sistem plač v JS, po katerem rabijo tajnice z univerzitetnimi diplomami, Fakulteti za upravo zagotavlja dober biznis z izrednim študijem.
Vse šolnine gredo v honorarje, ker pač ni kapitalsko intenzivna dejavnost.

Naravoslovci pa iz tržnih raziskav krijejo stroške in investicije osnovne dejavnosti (torej javne službe), zato so ekscesna izplačila honorarjev precej redkejša.

Primer:
Fakulteta za upravo
prihodki tržne dejavnosti (letno poročilo 2013) 43.381
avtorske/podjemne pogodbe (supervizor za 2013) 395.071

Fakulteta za farmacijo
prihodki tržne dejavnosti (letno poročilo 2013) 602.478
avtorske/podjemne pogodbe (supervizor za 2013) 118.026

Ne vidim nič spornega v tem, da fakultete delajo na tržnih projektih in v sodelovanju z gospodarstvom. To je zelo dobrodošlo, posebej za tehnične in naravoslovne fakse. Sporen pa se mi zdi takšen način honoriranja fakultetnih zaposlenih, ki sodelujejo na takšnih projektih. Ne vem sicer kako imajo to urejeno na privatnih faksih v ZDA ali UK, ampak tam je profesor praktično 24/7 na razpolago študentom, ne pa da zaradi avtorskega honorarja zanemarja svoje učiteljsko delo.

[exarkun]
> [AndrejVNO]
> > Če ne bi bil profesor, bi svoje storitve težje prodal
>
> "težje"?! Sploh jih ne bi. Njihovo mnenje (saj so družboslovci) velja nekaj zgolj in samo zaradi profesorske titule.
>
> Ja, fakulteta si nekaj odreže. Koliko? Vprašajte v Kolosej koliko dobi lastnik avtorskih pravic in koliko Kolosej (kot posrednik). Ali, na primer, iTunes - Apple si vzame 30%, kar mnogi smatrajo za oderuško in menijo, da bi avtorju moralo pripadati več (pa je iTunes store monopolist za tovrstne aplikačke).
>
> Torej - če prodaš uro kot profesor, je čisto pošteno, da si vzame fakulteta (kot imetnica avtorske pravice na titulo "profesor") okoli 75%. Vsekakor večino. Pa si jih?

Po moje profesorji tudi ustanavljajo sp-je za honorarno delo, ker verjetno fakulteta ne more izplačat procente od nekega projekta zaradi socialističnega plačnega sistema (verjetno bi se jim samo štelo v nadurno delo zaradi kretenskega plačnega sistema). Nisem pa siguren, ker ne delam v js. Naj to nekdo komentira, ki se spozna na te stvari. In jasno, če bi jim izplačevali denar v nadurah kot se spodobi za js verjetno ne bi profesor dobil niti 1% denarja.

Najbrž je res obstoječ plačni sistem neustrezen, in profesorji niso stimulirani za dodatno delo. Ampak profesor v osnovi ni podjetnik in za svoje raziskovalno delo že dobiva plačo. Ko to počne v okviru svojega rednega delovnega časa in ko pri tem koristi infrastrukturo fakultete v bistvu nima pravic, da bi to počel mimo fakultete in izključno za svoj račun. Predstavljaj si, da imaš privatno fakulteto in zaposlene profesorje. Gotovo bi našel način, kako bi nagradil uspešne učitelje in dobre raziskovalce, ki prinašajo denar fakulteti, vendar takšnih dvoživk gotovo ne bi vzdrževal. Pa tukaj mislim na raziskovalce, ki dejansko delajo na tržnih projektih in prinašajo pravi denar, ne pa na neke bla-bla profesorje, ki jim faks plačuje honorarje za delo, ki bi ga itak morali opraviti v okviru svojega rednega delovnega časa in plače.

[vickibedi]
Ne vidim nič spornega v tem, da fakultete delajo na tržnih projektih in v sodelovanju z gospodarstvom. To je zelo dobrodošlo, posebej za tehnične in naravoslovne fakse. Sporen pa se mi zdi takšen način honoriranja fakultetnih zaposlenih, ki sodelujejo na takšnih projektih. Ne vem sicer kako imajo to urejeno na privatnih faksih v ZDA ali UK, ampak tam je profesor praktično 24/7 na razpolago študentom, ne pa da zaradi avtorskega honorarja zanemarja svoje učiteljsko delo.

Na nekaterih univerzah v ZDA je tako, da so profesorji pedagosko placani samo za cas ko trajata semestra, izven tega (cez poletje) pa so fraj in lahko delajo raziskovalno ali trzno. Pri trznih zasluzkih in raziskovalnih projektih si univerza odreze debel kos denarja (50%, vcasih celo vec), ampak s preostankom pa profesor lahko dela prakticno, kar mu je vsec - ponavadi seveda iz tega financira sodelavce, ki jih potrebuje za raziskovalno delo (raziskovalce, doktorske studente, itd).

Tega v sloveniji seveda ni mozno izvesti na noben nacin, ovira je ZDR, pa sistem plac v javnem sektorju, pa sindikati...

Paradoksalno, to bi se dalo izvesti, ce bi profesorji imeli vsi s.p.je (kar je, kot sem ze enkrat omenil, tudi eden od razlogov, zakaj fakultete tako rade izplacujejo denar preko podjemnih in avtorskih pogodb - ker se jim ni treba ukvarjati z zaposlitvijo ljudi in s tem povezanih problemov).

Peter Frankl je pripravil lep članek, ki mu pritrjujem. Bojim se, da je pozabil na vzrok in zdravi simptome bolezni, ne pa bolezen samo, ki ji lahko rečemo sistemska korupcija.
Sprejem odločitve v odločitvenem procesu razdelimo v naslednje nivoje.
A) Odgovorna oseba (OO) je odločevalec.
1. OO je strokovnjak - odločitev bo sprejel sam.
2. OO ni strokovnjak. Poklical bo strokovnjaka, ki mu najbolj zaupa in spoštoval njegovo mnenje.
3. OO ni strokovnjak. Poklical bo tri ali več strokovnjakov in si ustvaril mnenje, na podlagi katerega bo sprejel odločitev.
Vse te odločitve so hitre in običajno zelo poceni. Če odločevalec za vsak telefonski razgovor napiše še notico, potem ima celo dokaz, da je ravnal s potrebno skrbnostjo, čeprav to ne zmanjšuje njegove odgovornosti.
5. OO bo zaradi transparentnosti odločitve sklical sestanek, ter na podlagi mnenj na sestanku sprejel odločitev. Tak postopek je seveda dražji, prednosti je v neposrednem soočenju mnenj in o sestanku se običajno napiše zapisnik, ki je boljši od notic razgovorov.
6. OO zahteva pismeno mnenje strokovnjaka. Taka aktivnost običajno sledi sestanku pod točko 5. Namen tega strokovnega mnenja je predvsem pismeni dokument, ki na samo dokazuje potrebno skrbnost, pač pa običajno tudi zmanjšuje odgovornost odločevalca. To je seveda običajno zelo drag postopek.
7. OO zahteva več pismenih mnenj strokovnjakov, z namenom transparentnosti odločitve. Taka odločitev je n-krat dražja od šeste. Njen problem je, da mora odločevalec na podlagi več mnenj sprejeti odločitev, za katero zato polno odgovarja, zato je to samo teoretična možnost.
B) Odgovorna oseba ni odločevalec, je predlagatelj.
Prva možnost je realna smo v primeru, če odločevalec (skorajda) brezpogojno zaupa predlagatelju. Običajne rešitve so peta, če budžet dovoljuje prevladuje šesta možnost.

Dolgujem še pojasnilo o sistemski korupciji. Izpostavil bom samo zadnji primer. Po medijskih informacijah je Računsko sodišče v poročilu o slabi banki ugotovilo, da ni bila izdelana analiza o različnih možnostih reševanja slabih terjatev bank. Po več kot dvoletnih javnih razpravah o organizaciji slabe banke ali organizaciji slabe interne banke, odkupu slabih terjatev ali dokapitalizaciji bank (koliko je bilo strokovnih ne vem), je vlada sprejela odločitev, za katero odgovarja samo parlamentu. Pojavi se Računsko sodišče, ki, vsaj tako zgleda, deluje kot sistemski tržnik (sistemska korupcija), in zahteva pismeni dokument (študijo) kot verodostojno podlago za odločitev vlade. Storitve profesorjev in doktorjev raznih specialnosti niso ogrožene, dokler bo obstajalo Računsko sodišče, revizorji etc. Največji problem je, da se duh javnega sektorja preko davčne uprave seli v privatni sektor. Vemo zakaj: Znižujemo odgovornost in večamo stroške!

Svinjarija je, da je plačljivi študij ob delu vir za te honorarje, se pravi da je študij ob delu vsaj 60% predrag da ne govorimo o tem, da je tudi zanič. Seveda o tem ne bo nihče nič govoril, ker smo se na to, da si mora običajni revež od ust trgati za študij ob delu, postala praksa in se nihče več za to ne zanima. Važno, da prfoksi enormno služijo in da folk dobiva diplome, čeprav nič ne znajo, statistika pa je dobra. Ta država je dejansko tako gnila na vseh področjih, da ni za verjet. Gospodarski minister postavi propadlega tajkuna za sekretarja, pravosodni minister ne dela skladno z ustavo in ne odstopi, ministrica za šolstvo enormno služi, prav tako sam predsednik vlad in finančni mminister, minister za promet, še sedaj ne ve kaj z železnico, minister za kmetistvo se ukvarja s stranko in dela proti kmetom in dopušča v državo gensko spremenjeno hrano, o ministrici za notranje zadeve ne vemo nič ali sploh hodi v službo, zunanji ministre je pa tako in tako nesposoben za vodenje ministrstva in ga vodijo drugi. Prav res, take zanič vlade pa še ne.

Za Cerarja se je vedelo že med volitvami, da je preko espeja mastno služil z prodajo, kao pravnih nasvetov, predvsem javnemu sektorju. Samo so mediji 571 zamolčali IN MOLČALE SU TUDI FINANCE Z FRANKLOM VRED Javni sektor4 in vse pijavke okoli njega so si izvolili svojo vlado.
Dokler ne zamenjamo vlade in vodilne garniture ni pmoči

Prav NI predvsem zato
1. ker so na položaju in sami sebi podpisujejo pogodbe in nakazujejo denar. Brez tega položaja bi bili pičkin dim, niče. Zakaj za projekte ne zaposlijo nekoga in njemu plačajo redno plačo? Zato ker so pogoltni in hočejo vse zase.
2. Če bi bila zasebna univerza in oni lastniki te univerze, potem bi razumel, saj si izplačajo dobiček, ki ga ustvarijo. ampak denar si nakazujejo v imenu javne inštitucije. Isti ljudje so proti zasebnim univerzam, a v javnih univerzah se obnašajo kot da so njihova last... Hinavščina in neetičnost do konca. Za kozlat.
3. In zakaj so proti zasebnim univerzam? ker bi šel javni denar povsem legalno v zasebne roke in bi bilo manj javnega denarja za njih....
Za kozlta, za kozlat, za kozlat...
Pred leti mi je en profesor na gradbeni fakulteti rekel, da nima interesa delat na EU projektu, ker zaradi tega njegova plača ne bo nič večja, dela bo pa imel vseeno več... Očitno to ne velja za predstojnike fakultet, ki si lahko sami sebi nakažejo kolikor hočejo...
Sovražim to družbo in slovenijo čedalje bolj, iz enega samega razloga, ker šteje samo položaj. Ko si na položaju, lahko dobiš vse in še več, če nisi na položaju, ne dobiš niti za normalno preživetje...

[vickibedi]
Tudi npr. Tadej Kotnik, ki piše članke za Finance, je v konfliktu interesov, saj je pri njegovem delu nemogoče ugotoviti ali jih piše doma ali (tudi) v službi.

Omenjeni sicer kolumne praviloma piše v nedeljo, v torek pa kvečjemu posodobi kak ključen podatek, preden odda v postavitev in tisk. Pa njegova služba ni tista tipa od-sedmih-do-treh, razen predavanj, ki jih ima kot učitelj in jih dosledno oddela ob terminih na urniku, ter sej in kolegijev, ki jih ima kot prodekan in se jih tudi dosledno udeležuje. Ali je to k sreči ali na žalost, je stvar razprave, ker omenjeni marsikatero zadevo "za službo" dela tudi ob precej nekonvencionalnih časih, recimo ravno v noči s predvčerajšnjim na včeraj je nekako od 23h do 4h zjutraj pisal en članek, ker je bila takrat pač priložnost in inspiracija.

Če povzamem: ali ni nekako (naj)bolj pomembno, da omenjeni postori vse tisto, kar se od njega v službi pričakuje, pa še malo več? Poznaš kak podatek ali govorico, da v tem pogledu pri omenjenem kje šepa, ali zakaj si se odločil napisati tole zgoraj?

LP, Tadej

PS: Sicer se na takšne pripombe redko odzivam, a to usajanje nad menoj osebno se zadnje čase precej krepi, pa se pač enkrat oglasim.

Zato vam pada naklada, ker prežvekujete prežvečene novice. Kdo vam je dovolil udrihati po Cerarju? Kučan? Lastniki Financ? Cerar je pa itak človeček malega kalibra, ki kljub vsej eminentnosti ni pogruntal, da je potrošno blago. Pri Kučanu so vsi instantniki potrošno blago. Tako so se naučili funkcionirati, tako delujejo. Če nisi ali ne čutiš pripadnosti slovenstvu, pač ne deluješ v tej smeri! Poglejte Viranta, Bratuškovo, Cerarja. Voljča, ... ko te odrabim, te zabrišem hijenam-po Krivicu.

[TadejK]
> [vickibedi]
> Tudi npr. Tadej Kotnik, ki piše članke za Finance, je v konfliktu interesov, saj je pri njegovem delu nemogoče ugotoviti ali jih piše doma ali (tudi) v službi.

Omenjeni sicer kolumne praviloma piše v nedeljo, v torek pa kvečjemu posodobi kak ključen podatek, preden odda v postavitev in tisk. Pa njegova služba ni tista tipa od-sedmih-do-treh, razen predavanj, ki jih ima kot učitelj in jih dosledno oddela ob terminih na urniku, ter sej in kolegijev, ki jih ima kot prodekan in se jih tudi dosledno udeležuje. Ali je to k sreči ali na žalost, je stvar razprave, ker omenjeni marsikatero zadevo "za službo" dela tudi ob precej nekonvencionalnih časih, recimo ravno v noči s predvčerajšnjim na včeraj je nekako od 23h do 4h zjutraj pisal en članek, ker je bila takrat pač priložnost in inspiracija.

Če povzamem: ali ni nekako (naj)bolj pomembno, da omenjeni postori vse tisto, kar se od njega v službi pričakuje, pa še malo več? Poznaš kak podatek ali govorico, da v tem pogledu pri omenjenem kje šepa, ali zakaj si se odločil napisati tole zgoraj?

LP, Tadej

PS: Sicer se na takšne pripombe redko odzivam, a to usajanje nad menoj osebno se zadnje čase precej krepi, pa se pač enkrat oglasim.

... čuj, ko so mene pred leti nekateri forumaši gnjavili s podobnimi neumnostmi, sem občasno preprosto napisal takšen forum.finance.si/?m=...184&single post in je bil potem mir ... ja, je pa res, da si ti zdaj skoraj vsem znana in takorekoč javna oseba in si moje metode "z neumnostjo nad neumnost" ne moreš privoščit ...

P.S.: na totem forumu so očitno prisotni večinoma le penzionisti iz začetkov naše industrializacije, ko oni sami med svojim delovnim časom izza tekočih trakov niso mogli niti na WC, pa zato ne vejo, da danes obstajajo tudi takšna dela, ki jih v celoti povsem korektno opraviš in tvoje delo niti slučajno ne trpi, pa imaš vmes še vedno dovolj časa, da malo pokukaš na forum Financ in napišeš kakšen post ali dva ...

[TadejK]
> [vickibedi]
> Tudi npr. Tadej Kotnik, ki piše članke za Finance, je v konfliktu interesov, saj je pri njegovem delu nemogoče ugotoviti ali jih piše doma ali (tudi) v službi.

Omenjeni sicer kolumne praviloma piše v nedeljo, v torek pa kvečjemu posodobi kak ključen podatek, preden odda v postavitev in tisk. Pa njegova služba ni tista tipa od-sedmih-do-treh, razen predavanj, ki jih ima kot učitelj in jih dosledno oddela ob terminih na urniku, ter sej in kolegijev, ki jih ima kot prodekan in se jih tudi dosledno udeležuje. Ali je to k sreči ali na žalost, je stvar razprave, ker omenjeni marsikatero zadevo "za službo" dela tudi ob precej nekonvencionalnih časih, recimo ravno v noči s predvčerajšnjim na včeraj je nekako od 23h do 4h zjutraj pisal en članek, ker je bila takrat pač priložnost in inspiracija.

Če povzamem: ali ni nekako (naj)bolj pomembno, da omenjeni postori vse tisto, kar se od njega v službi pričakuje, pa še malo več? Poznaš kak podatek ali govorico, da v tem pogledu pri omenjenem kje šepa, ali zakaj si se odločil napisati tole zgoraj?

LP, Tadej

PS: Sicer se na takšne pripombe redko odzivam, a to usajanje nad menoj osebno se zadnje čase precej krepi, pa se pač enkrat oglasim.

Ne eno ne drugo, tudi ni nujno da se takoj počutiš ogroženega. Gre pa preprosto za to, da na takšnih delovnih mestih, ki ponujajo dovolj svobode, je pač omogočeno, da se privat in službeni posli med seboj mešajo. Nekdo nosi službeno delo domov, drugi v službi dela privat in tretji dela v obe smeri. (večina najbrž dela tako, takšno je pač realno življenje). Če je zadeva smiselno urejena, ne vidim v tem nobenega problema, tako kot je urejeno sedaj, pa kar kliče po zlorabah in podobnem (pa ne trdim da si ti med njimi), vendar se boš najbrž strinjal da takšen način ni v redu. V gospodarstvu imamo konkurenčne klavzule, načeloma tudi doma ne moreš opravljati podobnega dela za svoj račun, seveda pa so zlorabe možne povsod...Na mojem podiplomskem študiju npr. je bil profesor na razpolago 2 uri na teden za študente, medtem ko je delal na enem privat projektu, to pa je nesprejemljivo celo za zastojn študij, kaj šele če je študij plačljiv.

[exarkun]
> [vickibedi]
> > [exarkun]
> > > [AndrejVNO]
> > > > Če ne bi bil profesor, bi svoje storitve težje prodal
> > >
> > > "težje"?! Sploh jih ne bi. Njihovo mnenje (saj so družboslovci) velja nekaj zgolj in samo zaradi profesorske titule.
> > >
> > > Ja, fakulteta si nekaj odreže. Koliko? Vprašajte v Kolosej koliko dobi lastnik avtorskih pravic in koliko Kolosej (kot posrednik). Ali, na primer, iTunes - Apple si vzame 30%, kar mnogi smatrajo za oderuško in menijo, da bi avtorju moralo pripadati več (pa je iTunes store monopolist za tovrstne aplikačke).
> > >
> > > Torej - če prodaš uro kot profesor, je čisto pošteno, da si vzame fakulteta (kot imetnica avtorske pravice na titulo "profesor") okoli 75%. Vsekakor večino. Pa si jih?
> >
> > Po moje profesorji tudi ustanavljajo sp-je za honorarno delo, ker verjetno fakulteta ne more izplačat procente od nekega projekta zaradi socialističnega plačnega sistema (verjetno bi se jim samo štelo v nadurno delo zaradi kretenskega plačnega sistema). Nisem pa siguren, ker ne delam v js. Naj to nekdo komentira, ki se spozna na te stvari. In jasno, če bi jim izplačevali denar v nadurah kot se spodobi za js verjetno ne bi profesor dobil niti 1% denarja.
>
> Najbrž je res obstoječ plačni sistem neustrezen, in profesorji niso stimulirani za dodatno delo. Ampak profesor v osnovi ni podjetnik in za svoje raziskovalno delo že dobiva plačo. Ko to počne v okviru svojega rednega delovnega časa in ko pri tem koristi infrastrukturo fakultete v bistvu nima pravic, da bi to počel mimo fakultete in izključno za svoj račun. Predstavljaj si, da imaš privatno fakulteto in zaposlene profesorje. Gotovo bi našel način, kako bi nagradil uspešne učitelje in dobre raziskovalce, ki prinašajo denar fakulteti, vendar takšnih dvoživk gotovo ne bi vzdrževal. Pa tukaj mislim na raziskovalce, ki dejansko delajo na tržnih projektih in prinašajo pravi denar, ne pa na neke bla-bla profesorje, ki jim faks plačuje honorarje za delo, ki bi ga itak morali opraviti v okviru svojega rednega delovnega časa in plače.

Ja, to je itak problem. Težava je tu fucked up socilistični sistem. V normalnem sistemu bi se zmenili kakšen odstotek dobi kdo (faks, profesor). V Sloveniji je sistem vsepovsod tako nastavljen, da ja ne bi kdo zaslužil in zato imaš take čudaške anomalije. Nič ni narobe, če profesorji delajo tudi na trgu (in to mislim pravi trg, ne državne firme). Univerze k temu spodbujajo po celem svetu.

Točno to, dvoživkarstvo imamo zgleda že v krvi:
www.siol.net/priloge...luzki.aspx