Zelo poučna zgodba ! Tudi sam imam podobne izkušnje in se zato raje obnašam kot John, saj se sicer dobri ljudje izgubimo v sivem povprečju. Težava pa je v tem, ker je Slovenija premajhna in se pravzaprav vsi poznamo (če že nismo v sorodu) kar otežuje prikaz naših profesionalnih veščin, še posebej velja to za razvojnike novih poslov ki jih Slovenija še kako potrebuje. Sam sem kot prodajnik v zadnjem podjetju svojemu direktoju predlagal točno tako formulo : Prodajnikom dajte minimalno plačo in nas maksimalno nagradite za uspeh ! Formula se ni prijela, zato sem sedaj samostojen razvijalec poslov za slovenska tehnološka podjetja.
Lep pozdrav in veliko uspehov !

Odličen prikaz dejstev v Sloveniji.

V poznih 80. letih prejšnjega stoletja v času preoblikovanja sozdov v delniške družbe in tozdov v družbe z omejeno odgovornostjo, sem po nalogu »družbe matere« napoten v veliko trgovsko družbo »hčer«, odgovoren za kadre, organizacijo in nagrajevanje. Prva ugotovitev, delavci so doma fušali, da se vse kadilo. Kako naprej? Izdelali smo sistem variabilnega nagrajevanja, med drugim tudi nagrado za vsaki posel oz. za stranko, ki jo katerikoli delavec privabi v podjetje. Delavci so dobivali nagrado od vsakega izstavljenega računa, ki je imel njihovo oznako. Za vsako naslednjo stranko, so se zvišali odstotki stimulacije za že pripeljane stranke...Po domače, sistem nagrajevanja jih nikoli ni "puščal" na miru. Delo je zacvetelo, prihodki so v kratkem času zrasli, tudi plače delavcev...Vsi delavci v podjetju so postali komercialisti, prodajali so zjutraj, popoldan, za šankom, na maši...Nekateri delavci so, na moje veliko veselje, presegli mojo plačo ter na veliko jezo direktorja tudi njegovo plačo. Neizobražen in po partijski črti nastavljen direktor nikakor ni dojemal, da delavci z dobro in natančno določeno stimulacijo, po kriterijih, ki so vnaprej znani, delajo tudi za njega, mene, skupne službe in družbo »mater«. Na upravnem odboru je zminiral sistem (posledično tudi podjetje!), češ, delavci imajo previsoke plače, tudi naključne stranke prepričujejo, da ob odpiranju delovnega naloga ali nakupa v trgovini povejo, da jih je pripeljal ta in ta...res, bilo je nekaj lukenj v sistemu nagrajevanja, vendar nepomembnih. Pomembno je bilo zaupanje delavcev...do ukinitve prodajne stimulacije in strmega padca prihodkov, kot bi jih z nožem odrezal. Direktor je bil »ponosen« na veliko znižanje stroškov, upravni odbor mu je podelil nagrado...Zanimivo, večina podjetij s katerimi danes poslovno sodelujem ni dojemljiva za "ustvarjanje" komercialistov iz svojih delavcev. Marsikateri podjetnik se ne zaveda, da dobra volja, energija in želja za zaslužkom njegovih delavcev, ostaja neizkoriščena. Le sistem je potrebno ustvariti.

[republican]
Pa ti si kapitalist! A ne veš, da to v Sloveniji ni zaželjeno? ;)

Za zaslužek je vse zaželeno, le deliti je treba in tega v veliki večini manjših zasebnih podjetjih primanjkuje, sistema nimajo ali ga ad hoc ustvarijo od danes do jutri. Sistem nagrajevanja delavcev, ki so vedno pripravljeni na predstavitev (prodajo) storitev ali izdelkov delodajalca ni tako enostaven. Npr. v podjetju imajo komercialista, ki obdeluje določeno območje in se naenkrat pojavi »njegova« stranka, ki pove da jo je v posel prepričal ta in ta iz podjetja...seveda, tudi komercialist mora od tega posla nekaj imeti. Sicer, v praksi največ problemov delajo neplačila. Stimulacija je že zdavnaj izplačana, podjetje pa še vedno išče plačilo na sodišču...Sistem nagrajevanja mora predvideti čim več možnih položajev.

[republican]
> [FIN-311684]
> > [republican]
>
> Za zaslužek je vse zaželeno

To je bil hec ;)

Jaz sem le malo izkoristil tvoj hec in se poreklamiral, kdo ve, mogoče mi pošlje kdo zasebno sporočilo in iz tega posel rata? Podjetniki vedno iščemo priložnosti.

[republican]
> Glavna ekonomska dilema plačilne politike je, ali naj bo plača fiksna ali vsaj deloma odvisna od uspešnosti posameznika.

V našem podjetju so plače že vrsto let odvisne od uspešnosti posameznika in iz lastnih izkušenj lahko povem, da je bila to ena od najboljših poslovnih odločitev.

Odvisno od tega kaksno je delo posameznika.Ni nakljucje, da sta oba kadra iz te zgodbe "prodajnika", kjer je zadeva popolnoma jasno dolocljiva.

Se se spomnimo, kaksno stalo so naredili kreditni posredniki v ZDA, ko so bili placani od procenta odobrenih kreditov?

Kako bos vrednotil uspesnost neke administratorke, ki naredi sicer ogromno dela, ti pa vsak dokument opremi s pripombo "upam da je prav, poglejte"?

To je enostavno narediti samo v slovenskih import-export firmah, zal. Dvomim da imajo nemski inzenirji v velikih podjetjih kaj hudo variabilne place.

[republican]
Vsi zaposleni (vključno z inženirji in administratorkami) morajo biti "prodajniki" in se zavedati, da jim kupci dajejo plače, ne pa lastnik podjetja. Brez kupcev tudi administratorke in inženirji ne bi imeli plač.

Ja, to je vse fajn v teoriji. V praksi pa tezko tako zastavis individualni sistem nagrajevanja, lahko pa seveda kolektivnega, glede na dobicek podjetja, itd.

Imajo ravno tako procente na uspešnost-dodatek k plači, pa za inovacije dobijo nagrade. Ponavadi so izboljšave neka fiksna cifra, za prave inovacije pa ni limita.