V Sloveniji se finančni sektor že pet led krči in nedvomno zato industrijo kar razganja od višje produktivnosti. Ni problem gnijoče okolje za ustvarjanje, problem je ena panoga, ki je najbrž med najbolj zaostalimi v razvitem svetu. :)

Bolj natančno bi bilo napisati, da sta problem velik bančni sektor in velik obseg dolga.

Finančni sektor na svojem izhodu (financiranje podjetij) rabi vsaj 20 % equity-like produktov, v večini držav pa ima na vhodu 95 % bančnih vlog ali drugih produktov s fiksnim donosom, brez tveganja. Zato bančni sistem s svojimi garantiranimi vlogami sprejema equity-like tveganja (kot npr. Kordežev prevzem), kar v krizah povzroči enormne težave.

V državah z bolj razvitim kapitalskim trgom (npr. ZDA, Izrael) finančni sistem relativno dobro financira tehnološke preboje in rast realnega sektorja. ZA bančni sistem pa sta značilni:

- v povprečju bolj neumna alokacija kapitala
- hujše posledice cikličnih krčenj - bančne panike

S tem ne trdim, da finančni sektor ZDA pred to krizo ni bil prenapihnjen. Je pa bil precej inteligentnejši, kot so bili npr. evropski. Večino idiotskih tveganj (subprime mortgages) je prepakiral in izvozil neumnim bančnim sistemom v Evropi in Aziji in v Zalivu.

Zato je bila končna cena reševanja finančnih institucij za ameriško vlado v zadnji krizi 0 (nič) dolarjev, Evropa pa svojo ceno glomaznega bančnega sistema še vedno plačuje.

[tstih]
V Sloveniji se finančni sektor že pet led krči in nedvomno zato industrijo kar razganja od višje produktivnosti. Ni problem gnijoče okolje za ustvarjanje, problem je ena panoga, ki je najbrž med najbolj zaostalimi v razvitem svetu. :)

Sirse gledano ima Damijan prav, gre pa enostavno za "kapaciteto" gospodarstva, kar se tice gospodarske rasti. Ne gre za to, da je slovenski financni sektor bil kdaj kaj posebej razvit, gre za to, da je njegova aktivnost v norih letih bistveno presegala kapaciteto gospodarstva po zdravi rasti (kar je, by extension, posledica svetovne poplave prepoceni denarja, ki je pljuskal po celem svetu, in tudi v slovenijo, tako kot v grcijo).

Ker produktivne rasti zaradi gnilega okolja ni moglo biti vec kot samo omejen delez, je preostanek aktivnosti sel v balone, tocno tako kot to opisuje clanek (nepremicninski, prjatelski mboji, parkirisca, itd).

V enem od norih let je ECB dopuscala medletno rast M3 po stopnji 14%. We shall never forget!

[bc123a]
> [tstih]
> V Sloveniji se finančni sektor že pet led krči in nedvomno zato industrijo kar razganja od višje produktivnosti. Ni problem gnijoče okolje za ustvarjanje, problem je ena panoga, ki je najbrž med najbolj zaostalimi v razvitem svetu. :)
Sirse gledano ima Damijan prav, gre pa enostavno za "kapaciteto" gospodarstva, kar se tice gospodarske rasti. Ne gre za to, da je slovenski financni sektor bil kdaj kaj posebej razvit, gre za to, da je njegova aktivnost v norih letih bistveno presegala kapaciteto gospodarstva po zdravi rasti (kar je, by extension, posledica svetovne poplave prepoceni denarja, ki je pljuskal po celem svetu, in tudi v slovenijo, tako kot v grcijo).
Ker produktivne rasti zaradi gnilega okolja ni moglo biti vec kot samo omejen delez, je preostanek aktivnosti sel v balone, tocno tako kot to opisuje clanek (nepremicninski, prjatelski mboji, parkirisca, itd).
V enem od norih let je ECB dopuscala medletno rast M3 po stopnji 14%. We shall never forget!

Glej zdaj to modro misel: "Ko investicije ne gredo v uspešne naložbe, gredo v neuspešne in to negativno vpliva na donose." Širše gledano imam prav, ne?
T.

[tstih]
> [bc123a]
> > [tstih]
> > V Sloveniji se finančni sektor že pet led krči in nedvomno zato industrijo kar razganja od višje produktivnosti. Ni problem gnijoče okolje za ustvarjanje, problem je ena panoga, ki je najbrž med najbolj zaostalimi v razvitem svetu. :)
> Sirse gledano ima Damijan prav, gre pa enostavno za "kapaciteto" gospodarstva, kar se tice gospodarske rasti. Ne gre za to, da je slovenski financni sektor bil kdaj kaj posebej razvit, gre za to, da je njegova aktivnost v norih letih bistveno presegala kapaciteto gospodarstva po zdravi rasti (kar je, by extension, posledica svetovne poplave prepoceni denarja, ki je pljuskal po celem svetu, in tudi v slovenijo, tako kot v grcijo).
> Ker produktivne rasti zaradi gnilega okolja ni moglo biti vec kot samo omejen delez, je preostanek aktivnosti sel v balone, tocno tako kot to opisuje clanek (nepremicninski, prjatelski mboji, parkirisca, itd).
> V enem od norih let je ECB dopuscala medletno rast M3 po stopnji 14%. We shall never forget!

Glej zdaj to modro misel: "Ko investicije ne gredo v uspešne naložbe, gredo v neuspešne in to negativno vpliva na donose." Širše gledano imam prav, ne?
T.

Misel je nerodna, morala bi se glasiti, "ko zaradi izkoriscene kapacitete okolja investicije ne morejo vec v uspesne nalozbe, gre njihov presezek v neuspesne, to pa negativno vpliva na POVPRECNE donose".

Gotovo lahko trdimo, da so banke z zmanjsanjem kreditiranja zmanjsale kreditiranje riskantnih nalozb na nulo (kje si videl kak nov nepremicninski projekt ali mbo v sloveniji od krize naprej?), in ker so zmanjsale se bolj kot to, so zmanjsale za dolocen procent tudi kreditiranje zdravih projektov.

Jasno je, da povprecni donosi (vkljucujoc tudi vse odpise slabih kreditov) ob izjemno konzervativni politiki bank po koncu balonov zrastejo, saj dajejo kredite samo tistim ki jih gotovo lahko odplacujejo.

[BlazVo]
S tem ne trdim, da finančni sektor ZDA pred to krizo ni bil prenapihnjen. Je pa bil precej inteligentnejši, kot so bili npr. evropski. Večino idiotskih tveganj (subprime mortgages) je prepakiral in izvozil neumnim bančnim sistemom v Evropi in Aziji in v Zalivu.

Jup, nagradno vprasanje, katera banka velja za najvecjega cigana po tej plati, takoj za Lehmanom?

www.publicintegrity....ge-lenders

A newly released 650-page report by the Senate’s Permanent Subcommittee on Investigations highlights the role that Germany’s largest bank played in fueling the mortgage investment frenzy that sparked the U.S. housing meltdown and led to a global financial crisis.

Additional data compiled by iWatch News from securities filings and other sources shows that Deutsche Bank was more than just a salesman of mortgage-related investments.

During the boom years, the bank was an important patron of the U.S. subprime industry, providing billions in working credit to on-the-ground lenders and helping them package nearly $100 billion in mortgage-backed securities.

Deutsche Bank was “hugely involved in the securitzation of garbage loans” from an array of lenders, Irv Ackelsberg, a Philadelphia-based consumer attorney who investigated Ameriquest and other subprime lenders, said.

[tstih]
> [bc123a]
> > [tstih]
> > V Sloveniji se finančni sektor že pet led krči in nedvomno zato industrijo kar razganja od višje produktivnosti. Ni problem gnijoče okolje za ustvarjanje, problem je ena panoga, ki je najbrž med najbolj zaostalimi v razvitem svetu. :)
> Sirse gledano ima Damijan prav, gre pa enostavno za "kapaciteto" gospodarstva, kar se tice gospodarske rasti. Ne gre za to, da je slovenski financni sektor bil kdaj kaj posebej razvit, gre za to, da je njegova aktivnost v norih letih bistveno presegala kapaciteto gospodarstva po zdravi rasti (kar je, by extension, posledica svetovne poplave prepoceni denarja, ki je pljuskal po celem svetu, in tudi v slovenijo, tako kot v grcijo).
> Ker produktivne rasti zaradi gnilega okolja ni moglo biti vec kot samo omejen delez, je preostanek aktivnosti sel v balone, tocno tako kot to opisuje clanek (nepremicninski, prjatelski mboji, parkirisca, itd).
> V enem od norih let je ECB dopuscala medletno rast M3 po stopnji 14%. We shall never forget!

Glej zdaj to modro misel: "Ko investicije ne gredo v uspešne naložbe, gredo v neuspešne in to negativno vpliva na donose." Širše gledano imam prav, ne?
T.

... čuj, širše gledano pa je še bolj modra misel "Po bitki je lahko biti general" ...

P.S.: če bi bila gospa Investicija kot Baba Vanga in bi videla v prihodnost, ziher nikoli ne bi šla v neuspešne naložbe, ampak bi vedno šla v uspešne ... khmm, čeprav potem pravzaprav niti ne vem, kako bi gospa Investicija sploh vedela, da je šla v uspešno naložbo, če pa ne bi bilo nobene neuspešne in bi bile vse naložbe enake ... ja, res težke so odločitve gospe Investicije, če mene kaj vprašaš ... aja, kakšna je razlika med investicijo in naložbo, razen da je investicija tujka, naložba pa je slovenska beseda ? ...

[bc123a]
> [BlazVo]
> S tem ne trdim, da finančni sektor ZDA pred to krizo ni bil prenapihnjen. Je pa bil precej inteligentnejši, kot so bili npr. evropski. Večino idiotskih tveganj (subprime mortgages) je prepakiral in izvozil neumnim bančnim sistemom v Evropi in Aziji in v Zalivu.

Jup, nagradno vprasanje, katera banka velja za najvecjega cigana po tej plati, takoj za Lehmanom?

www.publicintegrity....ge-lenders

A newly released 650-page report by the Senate’s Permanent Subcommittee on Investigations highlights the role that Germany’s largest bank played in fueling the mortgage investment frenzy that sparked the U.S. housing meltdown and led to a global financial crisis.

Additional data compiled by iWatch News from securities filings and other sources shows that Deutsche Bank was more than just a salesman of mortgage-related investments.

During the boom years, the bank was an important patron of the U.S. subprime industry, providing billions in working credit to on-the-ground lenders and helping them package nearly $100 billion in mortgage-backed securities.

Deutsche Bank was “hugely involved in the securitzation of garbage loans” from an array of lenders, Irv Ackelsberg, a Philadelphia-based consumer attorney who investigated Ameriquest and other subprime lenders, said.

... khmm, in potem vse tiho je bilo ...

P.S.: Lehman Brothers ne obstaja več, Deutsche Bank pa ljubkovalno imenujejo "delniška družba Deutschland" ... khmm, sploh po skoraj 10.000.000.000 (deset milijard) evrov težki zadnji dokapitalizaciji ...

[najobj]
> [tstih]
> > [bc123a]
> > > [tstih]
> > > V Sloveniji se finančni sektor že pet led krči in nedvomno zato industrijo kar razganja od višje produktivnosti. Ni problem gnijoče okolje za ustvarjanje, problem je ena panoga, ki je najbrž med najbolj zaostalimi v razvitem svetu. :)
> > Sirse gledano ima Damijan prav, gre pa enostavno za "kapaciteto" gospodarstva, kar se tice gospodarske rasti. Ne gre za to, da je slovenski financni sektor bil kdaj kaj posebej razvit, gre za to, da je njegova aktivnost v norih letih bistveno presegala kapaciteto gospodarstva po zdravi rasti (kar je, by extension, posledica svetovne poplave prepoceni denarja, ki je pljuskal po celem svetu, in tudi v slovenijo, tako kot v grcijo).
> > Ker produktivne rasti zaradi gnilega okolja ni moglo biti vec kot samo omejen delez, je preostanek aktivnosti sel v balone, tocno tako kot to opisuje clanek (nepremicninski, prjatelski mboji, parkirisca, itd).
> > V enem od norih let je ECB dopuscala medletno rast M3 po stopnji 14%. We shall never forget!
> Glej zdaj to modro misel: "Ko investicije ne gredo v uspešne naložbe, gredo v neuspešne in to negativno vpliva na donose." Širše gledano imam prav, ne?
... čuj, širše gledano pa je še bolj modra misel "Po bitki je lahko biti general" ...
P.S.: če bi bila gospa Investicija kot Baba Vanga in bi videla v prihodnost, ziher nikoli ne bi šla v neuspešne naložbe, ampak bi vedno šla v uspešne ... khmm, čeprav potem pravzaprav niti ne vem, kako bi gospa Investicija sploh vedela, da je šla v uspešno naložbo, če pa ne bi bilo nobene neuspešne in bi bile vse naložbe enake ... ja, res težke so odločitve gospe Investicije, če mene kaj vprašaš ... aja, kakšna je razlika med investicijo in naložbo, razen da je investicija tujka, naložba pa je slovenska beseda ? ...

Hvala, točno to je bilo sporočilo moje "globoke misli" s katero sem se malo delal norca iz t.i. "širšega konteksta". Da je za politiko ekscesnost finančnega sektorja nekaj takšnega, kar določa Baba Vanga. :) In da jih v 2008 ni bilo, ki bi določili kdo ima in kdo nima "ekscesen finančni sektor" oz. na kateri točki se je na nepremičninskem trgu pojavil balon. Po domače - popolnoma nesmiseln članek, ki nudi pokritje za marsovske posege politike v finančno industrijo na podlagi Baba Vanga pameti.

[tstih]
In da jih v 2008 ni bilo, ki bi določili kdo ima in kdo nima "ekscesen finančni sektor" oz. na kateri točki se je na nepremičninskem trgu pojavil balon.

A dej, dej! Sedaj pa se ze malo norca delas. Ne da se napovedati, kdaj bo balon pocil, da je pa balon pa je bilo kristalno jasno, tako v ZDA kot v Sloveniji.

Kaj pa je 20% letna rast nepremicnin (ob stabilizirani valuti) drugega kot aboten balon z veliko zgodovinskimi precedenti?

[bc123a]
> [tstih]
> In da jih v 2008 ni bilo, ki bi določili kdo ima in kdo nima "ekscesen finančni sektor" oz. na kateri točki se je na nepremičninskem trgu pojavil balon.
A dej, dej! Sedaj pa se ze malo norca delas. Ne da se napovedati, kdaj bo balon pocil, da je pa balon pa je bilo kristalno jasno, tako v ZDA kot v Sloveniji.
Kaj pa je 20% letna rast nepremicnin (ob stabilizirani valuti) drugega kot aboten balon z veliko zgodovinskimi precedenti?

Ni res. Morda so eni menili da je. Toda drugi so menili, da ni. Ampak v takšnih situacijah se v institucijah vedno pojavljajo praktična vprašanja kaj storiti. Ki zahtevajo da VEŠ da je balon. In zahtevajo da imaš boljšo rešitev od balona. To je daleč od teoretičnih floskul, s kakršnimi operira naš centralni planer.

Dajmo pogledati tri zanimive -konkretne- primere.

Glede finančnega sektorja se verjetno ne bo težko strinjati, da je Islandija precej trpela v krizi. Da pa je zato 15 let pred krizo skokovito napredovala in da je zahvaljujoč temu tudi danes zavidljivo visoko. Je imela ekscesen finančni sektor ali ne? Bi bilo boljše, da ga ne bi imela?
Irska se je zaklala z jamstvom bankam in je bila potem prisiljena pokriti vse odlive. Ampak, ali bi se Irska brez bank razvila v eno najnaprednejših družb Evrope?
In kako bi šlo kaj Švici brez preobsežnega finančnega sektorja?

To so zoprne dileme. Nobena od teh držav kljub krizi tudi danes ni basket-case. Prej so basket-case države, ki nimajo ravno cvetočih finančnih sektorjev. Ali res lahko naslanjajoč se na eno študijo (ki mu je pač všeč) zanika to realnost?

[tstih]
Glede finančnega sektorja se verjetno ne bo težko strinjati, da je Islandija precej trpela v krizi. Da pa je zato 15 let pred krizo skokovito napredovala in da je zahvaljujoč temu tudi danes zavidljivo visoko. Je imela ekscesen finančni sektor ali ne? Bi bilo boljše, da ga ne bi imela?

Seveda ga je imela. Islandija je prakticno brez posledic (ker je bila dovolj majhna) naredila tisto, do cesar sever evrope odreka pravico grkom: bankrotirali so, rekli tujim upnikom in varcevalcem "jebite se", poplacali domace varcevalce (na racun tujih).

Kako je lahko Islandija vzor tebi in somisljenikom, mi ne bo nikoli jasno. Ce bi pri Islandiji EU (oz clanice EU) vztrajale na enako trdem staliscu, kot vztrajajo glede grcije (pozabimo na debato "kdo ima prav") bi sedaj islandci jedli travo, pardon, trave ni, lisaje in se masovno izseljevali (ker lisaji in ribe lahko prehranijo pac samo toliko in toliko ljudi).

Irska se je zaklala z jamstvom bankam in je bila potem prisiljena pokriti vse odlive. Ampak, ali bi se Irska brez bank razvila v eno najnaprednejših družb Evrope?

Cena za to je bilo povecanje dolga/bdp iz okrog 50% BDP na 120% BDP. Se ti to zdi dober primer, ti, ti, ti ... Keynesianec!

In kako bi šlo kaj Švici brez preobsežnega finančnega sektorja?

Svica je poseben primer, to je menda jasno. Frank je najblizja preostala rezervna valuta izven evrocone.

To so zoprne dileme. Nobena od teh držav kljub krizi tudi danes ni basket-case. Prej so basket-case države, ki nimajo ravno cvetočih finančnih sektorjev. Ali res lahko naslanjajoč se na eno študijo (ki mu je pač všeč) zanika to realnost?

V tvojem argumentiranju vidim zelo veliko konfliktnih trditev, zato ti ne morem kar tako odgovoriti.

Kot sem malo saljivo odgovoril zgoraj, povecanje dolga/bdp za iz 50% na 120% v zameno za razvoj je tipicno keynesijanski recept. Ce ne bi govorili o irski, ki je bila za evropejske libertarce beacon nizkih davkov, bi ta recept (grozljivo povecanje dolga za razvoj) bil delezen najhujsega zanicevanja.

Islandski primer je velika ciganija, proti kateri so se grki nedolzne ovcke in res ne razumem podpornikov nemskega ordnung und disziplin, da se jim zdi islandski primer zgled. Za mene je to ta hujsi lopovluk.

Poleg voodoodoktorjevih treh zakonov ekonomije dolga, je vse to navadno mutenje , ali zavajanje, ali zastarel pogled na ekonomijo dolga.
Ekonomija dolga raste do konca, dokler se ne bo Zabila v Zid klimatskih sprememb.
Splošna teorija, po Voodoodoktorju, ki drži bolj kot vse to prelaganje kupčka analiz k eni ali drugi postavki sistema , kot je danes:
Imamo tri Ekspanzijske posode, ki jih uravnava rele´ , ki je Centralna Banka.Država je le talec tako Centralne Banke kot zakonov ekonomije dolga. Prva posoda je Finančni globalni sektor, Druga je realni sektor in Tretja ekspanzijska posoda je sektor nezaposlenih, luzerjev in vseh dropout iz sistema, tukaj so prekarci kot siva lisa med realnim sektorjem in sektorjem nezaposlenih luzerjev. Ti sektorji se uravnavajo v nestabilnem ravnotežju, s tem da je logično Finančna Ekspanzijska posoda tista, ki sesa navzgor vse, kar ni zadosti dobro pritrjeno. Njen adut je Dolg, ki je eksterna kategorija, in ki preko obrestno obrestnega računa polni posodo financ, skupaj z ukrepi Centralne Banke.
Rele´- Centralna Banka, je ugrabljen faktor s strani finančne ekspanzijske posode in drži ekonomijo dolga pokonci. Drži jo na tak način, da ves odvečni kapital sesa v finančno posodo, tako iz realnega sektorja preko davkov kot iz iz celotnega sektorja Države. To je zakon dolga.
Ker realni sektor ne raste več kot obresti na dolg (to mora početi konstantno), ker globalna konnkurenca niža cene realnega sektorja, plus strošek realnega sektorja za plačilo kapitala, je Tretja ekspanzijska posoda nezaposlenih tista, ki uravnava deloma celotni pritisk, tako na cene kot na rast kupne moči, ki je v bistvu edina (kupna moč) ki bi lahko zagnala zopet ta stroj. Toda tako QE kot splošni zakoni ekonomije dolga silijo ves kapital samo v roke finančnega sektorja, ki je novi sektor ekspanzije in zaposlovanja, ostala dva sta le minimalni kazalec učinkovitosti finančnega sektorja.
Ker tukaj Slovenija zaradi ekonomije obsega ne igra nobne vloge, jo ta makroekonomska globalna situacija sploh ne zadeva, ali jo samo v obsegu Slovenske zadolženosti in izpostavljenosti globalnemu finančnemu sektorju.
Ker pa je Dolg denar in Denar je dolg, je plutje po čereh ekonomije dolga zahtevno, tako zahtevno, da temu Slovenija ni in ne bo kos nikoli. Torej
Država Slovenija ima samo eno vlogo v Globalnem Svetu:
da polni malho Finančne ekspanzijske posode s svojim dolgom.
Pri tem, ko nima niti svoje centralne banke, nima kaj filozofirati o financah.

Ta deflacijski pritisk, ki ga povzroča konstantna globalna konkurenca, ki niža cene ,TOLIKO BOLJ, kot je QE denarja na razpolago, saj je denar enostavno za nekatere prepoceni in jim je vseeno, kdaj se neki kapitalski vložek izplača, če le imajo QE denarja na razpolago kot peska....
Torej tukaj je edina zanimiva Enačba:
Tisti, ki ima pri roki zadosti QE denarja, in mu ni treba skrbeti, kdaj se bo njegov kapitalski vložek sploh izplačal, ZMAGA. And the winner is:
China
USA
Germany ( zaradi posebne vloge v Euro hišici iz kart)
Vsi ostali, ki se kapitalsko zadolžujejo in UPAJO, da bodo enkrat v prihodnosti le preložili ta vložek na cene, jih povišali za pokritje tega dumpinga, s katerim sploh lako funkcionirajo danes, pa se Motijo. Tega ne bo.
Zaradi tega se pa,makroekonomsko, Država zadolžuje, saj zakon Budget deficit = net spending, vseeno velja, pod pogoji, ki jih je tukaj v Financah VD že pojasnil:
Država s svojim dolgom , v bistvu financira realni sektor, saj mu ne zaračana zadostno količino davkov. Ker. če bi to storila, bi realnii sektor propadel.
To seveda velja v primeru, ko je Država vitka in racionalna, če to ni, pa je zadeva še hujša- primer Slovenije, ko se vsi ti faktorji seštevajo.
Voodoodoktor.
vse ostalo je šum
Vdoktorja čudi ta članek JP Damijana, ker je le sholastika preživelega.
Finačni sektor sploh nima kaj razmišljati o svoji vlogi, saj si jo je že našel.
Ostali so pač nasrkali.

o balonih ali prenapihnjenosti finančnega sektorja pa govorijo samo tisti, ki ne razumejo nič
Cena je tista, ki jo nekdo plača. V QE sistemu ni balonov, padci in vzponi so všteti v sistem. treba je le vedeti, kdaj, to pa prostozidarji globalnih lož vedo, insider trading je zakon in ne izjema. in par nadarjenih ve . drugo je šum.
Zakaj pa Lehman Brothers ni bil rešen, drugi pa so bili, je skrivnost, ki je še ne vemo. Subprime mortagages niso napaka, le slab timing se je zgodil, saj danes ni nič bolje, pa so vsi tiho.
Voodoodoktor

na vse te dileme je že odgovoril Emil Zakrajšek:
Kdo ima fed, nima problemov, dolg je popolnoma nepomemben.
Osatali pa naj čistijo stranišča z zobno ščetko
Voodoodoktor

[Inside]
Za Slovenijo drzi ugotovitev, da je bilo napihovanje financnega sektorja usmerjeno v borzno in nepremicninsko rast namesto da bi te viske, poplavo denarja usmerili v rast in razvoj produktivnosti realnega sektorja.

Denar se seli tam, kjer se splača.Podpogoj je ta, da se seli tam, kjer se najhitreje splača.
za Slovenske Tajkune je potrpljenje (dobiček na dolgi rok) neznana kategorija, enako tudi za prebivalstvo.
Dolgoročnost rabi tudi nek drugi- dolgoročni sistem financiranja, to pa Slovenske banke sploh ne razumejo, saj se tam menjajo s svetlobno hitrostjo, ki je v enačbi:
čim hitreje ukradem tem hitreje odidem
VD
Voodoodokor

Irska se je zaklala z jamstvom bankam

--------------------------------------
Irs ka se ni zaklala z jamstvom Bankam, Irsko SO Zaklali z vsiljenim jamstvom bankam.
VD

[bc123a]
> [tstih]
Islandski primer je velika ciganija, proti kateri so se grki nedolzne ovcke in res ne razumem podpornikov nemskega ordnung und disziplin, da se jim zdi islandski primer zgled. Za mene je to ta hujsi lopovluk.

Ne zdi se vredno odgovarjati na ta podtikanja Keynesianizma in ne vem česa še, ker to niti ni bila tema pogovora. Jaz sem navedel primere treh držav in vprašal ali je bil res predimenzioniran finančni sektor problem in kako lahko nekdo v alternativni zgodovini predvidi, da bi bile brez finančnega sektorja uspešnejše? Oz. da politiki kar JPD nedvomno je pač svoja mnenja bazirajo na selektivni statistiki in všečnih študijah, ki legitimirajo določene interesne posege - da pa njihova ideologija ni ravno realnost tega sveta. Nisem se niti opredeljeval pro ali contra Irski, Švici in Islandiji; le izpostavil sem koristnost finančnega sektorja vs. fiktivne posledice in vprašal odkod sveto prepričanje, da se bo svet obnašal kot Damijanovi vse bolj socialistični ideološki modeli in filozofija.

[tstih]
> [bc123a]
> > [tstih]
> Islandski primer je velika ciganija, proti kateri so se grki nedolzne ovcke in res ne razumem podpornikov nemskega ordnung und disziplin, da se jim zdi islandski primer zgled. Za mene je to ta hujsi lopovluk.

Ne zdi se vredno odgovarjati na ta podtikanja Keynesianizma in ne vem česa še, ker to niti ni bila tema pogovora. Jaz sem navedel primere treh držav in vprašal ali je bil res predimenzioniran finančni sektor problem in kako lahko nekdo v alternativni zgodovini predvidi, da bi bile brez finančnega sektorja uspešnejše?

Oprosti ce nisi dobro razumel. Jaz sem na tvojih primerih odgovoril naslednje:

- gotovo bi bila islandija precej manj uspesna brez predimenzioniranega financnega sektorja. Ampak ceno njihovega kolapsa je placala evropa, tuji varcevalci in tuji investitorji. Kar je scenarij, ki te recimo pri grciji zelo moti.

- gotovo bi bila irska brez predimenzioniranega financnega sektorja manj uspesna. Ampak ceno njihovega kolapsa so placali z bizarnim povecanjem primanjkljaja in jo bodo placevali se dolgo v prihodnost, in je precej vecja kot zadolzevalne posledice slovenskih levicarskih eskapad (ki te verjetno zelo motijo)

izpostavil sem koristnost finančnega sektorja vs. fiktivne posledice in vprašal odkod sveto prepričanje, da se bo svet obnašal kot Damijanovi vse bolj socialistični ideološki modeli in filozofija.

Glej zgoraj. Zakljucek: ja, vse te drzave so se izjemno razvile zaradi predimenzioniranega financnega sektorja. Racuni za to predimenzioniranje pa so ogromni.

Se pravi da bi morali umetno nekako blokirati dobicke iz naslova nepremicnin in gradnje nasploh oz. jih vsaj omejiti ker so si jemali vedno vec in lazje prihajali do zasluzka. Sli so tako dalec da so se zasuznjile cele druzine s krediti.
Kaj pa sedaj ko se nic ne splaca, niti to kar prinasa dobicek se ne splaca, ker vsi iscejo priloznost kjer je dobicka vec, najvec.
Morda se bo spremenilo, ko bo generacija namesto na studij sla v tehnicne, strokovne sole in zacela delat.

Logicno bi bilo tako:
Slovenska vlada, katerakoli, ponudi čim več stanovanj- tako zasebnih kot socialnih.Socialna stanovanja rabijo kot element preprečitve kartelnega sporazuma zasebnih graditeljev- regulirajo cene navzdol.Odpre se trg zemljišč, poenostavise postopke. Investitor trpi hudo konkurenco, če med gradnjo propade, ga takoj prevzame drugi (problem idijotsko dolgih stečajev, vse za en evro, rizik nosi investitor-firma,njegova je finančna konstrukcija, kdor je dobil je dobil, ostali marš). Cena pade tako zasebnim kot socialnim, ergo, ta balon stanovanj pomaga družinam priti do poceni stanovanja. Pri tem Vlada mora imeti take normative in dovoliti le take gabarite, da investitorji ne zidajo koncentracijskih taborišč za visoko ceno, ki se potem ne morejo prodati. Saj nas ni 200 miljonov, ko gledamo kake kurnike so zidali.. To je regulativa, urejanje prostora. V bistvu nič posebnega.
Pri tem občine in Država naredita isto za ustvarjanje prostora za nove industrijske obrate.To pa tako, da je dovoljenje za zagon na mizi že v dveh tednih. Saj naj bi zato planirali ti tisoči v pisarnah?
To toplo vodo obvladajo tako Švicarji kot Avstrijci.
da pa so se v zlatih časih zidala stanovanja za 600 evrov m2, prodajala pa za 2.500 evrov, pa verjami Voodoodoktorju. Tu je bil ta trik tajkunsko-državne sprege. ta sprega dela samo v pomanjkanju konkurence.
VD

No in od ponedeljka začne EU QE, donosi na državne obveznice že padajo, italijanski je že pod 1%, kar je čisti absurd, sploh ko se pogovarjamo o balonih.
gospodarji denarja so preko ovinka razumeli lekcijo dolga. Samo, da to zgodbo ne spustijo iz svojih rok, so pripravljeni šenkavat denar. To so razumeli bolje kot so to sploh doumeli njihovi podložniki.
Ali bo ta šenk zagnal gospodarstvo?
ker od tega šenka skoraj nič (mogoče 3%) prikaplja navzdol, in glede na globalni QE, kjer se vsi trudijo čim več pošenkati, je malo verjetno. Kupna moč je tista, ki zažene stroj, in rast, ki bi nazaj zaposlila vse nezaposlene je prenizka.
Voodoodoktor