Glede na to, da ste ponovno objavili intervju, še enkrat prilagam komentar, ki naj ga nekdo iz BS pokomentira, razvrednoti, v nič da... če temu ne bo tako potem je resnica vse kaj je v komentarju zapisano. Država se pripravlja na veliko krajo denarja slovenskih vlagateljev. Copy. Jazbec je dejal, da ne bi želel, da se njegov denar uporablja za kakršnokoli reševanje državnega podjetja ali državne banke. V nadaljevanju je povedal, da je IPO eden od načinov za reševanje problemov v državnih podjetjih in bankah (banke smo dodali). Poraja se vprašanje, kakšne probleme ima NLB, da bi jih morali reševati preko IPOTOV? Moramo vedeti, da je preko IPOTOV Nove kreditne banke Maribor oropanih veliko Slovencev. Če poljubno razložimo Jazbečev odgovor se zdi, da bo NLB potrebno ponovno dokapitalizirati in dokapitalizacija ne bo na račun in stroške davkoplačevalcev temveč bodo morali dokapitalizirati lastniki, ki so preko IPOTOV postali delničarji banke, ki pa ne bodo imeli denarja...in država bo ponovno postala lastnik NLB, kot NKBM. Kaj nismo ta film že gledali pri izbrisu ipotskih delničarjev NKBM?

Banka Slovenije s svojimi odločitvami odločilno kreira poslovno in bančno okolje v Sloveniji. Potrebno si je zapomniti, da je bil Guverner BS Jazbec (in s tem najbolj odgovoren za poteze BS), ko so bili stotisoči razlaščeni, takorekoč nacionalizirani (delnice, podrejene obveznice bank), kajti nekega dne, ko Jazbec že davno ne bo več guverner bodo stotisoči oškodovancev poplačani iz državnega proračuna. In skupni znesek odškodnine bo velik, zelo velik.

[Boštjan Jazbec:] Deflacija z vidika kupne moči kratkoročno pozitivno vpliva na porabnike, dolgoročno pa je takšno ravnotežje težko vzdrževati, predvsem zato, ker imajo ob upadajočih cenah na drugi strani težave tisti, ki zagotavljajo plače.

To še zdaleč ni bistveni problem deflacije. Bistveni problem, zaradi katerega se deflacije vsi tako bojijo, ni pri težavah delodajalcev per se z izplačevanjem plač, kot bi bilo razumeti iz tega navedka, ampak pri težavah zadolženih, med katerimi je tudi velika večina porabnikov.

Velika večina porabnikov financira večino svojih večjih nakupov s srednje- in dolgoročnim zadolževanjem, za kar plačuje obresti, katerih mera odseva pričakovanja inflacije v času najetja posojila. Če je potem v letih poplačevanja posojila dejanska inflacija bistveno nižja od te prvotno pričakovane, postaja anuiteta za porabnika-posojilojemalca iz meseca v mesec vse večje breme v primerjavi s tem pričakovanjem, če pride do dolgoročnejše deflacije, pa je to breme tudi čisto objektivno vse večje, saj takšna deflacija povzroči notranjo devalvacijo - tudi plače začno postopoma upadati. Zdajšnja doktrina Bruslja in Berlina pravi celo, da to ni nezaželen stranski učinek, ampak (vsaj za Slovenijo in ostalo Sredozemlje) zaželen osrednji cilj!

In to vse skupaj pomeni vse več osebne insolventnosti, vse več slabih kreditov, vse manj porabe, vse manj investicij, vse več gospodarske insolventnosti (tudi podjetja imajo kredite), vse več slabih bank ...

... in tako naprej v spirali.

Če povzamem: Če bi bil osrednji problem deflacije "težava z zagotavljanjem [neznižanih] plač", kot je napisano v zgornjem navedku, potem dokaj očitno ne bi celoten finančni svet tako trepetal pred njo in izvajal tako kontroverzne nepreizkušene multitrilijonske ukrepe, da bi jo preprečil.

Tudi poljudnih razlag na to témo je precej, recimo ena čisto sveža:
www.economist.com/bl...explains-4

Ma kje je bila sploh potreba po intervjuju omenjenega?

[TadejK]
Če povzamem: Če bi bil osrednji problem deflacije "težava z zagotavljanjem [neznižanih] plač", kot je napisano v zgornjem navedku, potem dokaj očitno ne bi celoten finančni svet tako trepetal pred njo in izvajal tako kontroverzne nepreizkušene multitrilijonske ukrepe, da bi jo preprečil.

Čuj, jaz diplome/magisterija/doktorata iz ekonomije nimam. Vidim pa, da centralnke banke s temi multitrilijonske ukrepi uplivajo na inflacijo/deflacijo ama čisto nič. Kajti ti trilijoni gredo v premoženje. Inflacija pa ne prikazuje/meri spremembo cen premožanja. Japonska in ZDA sta lepa primera. Evropa delno tudi, dokončni dokaz prihaja v naslednjem letu.

Pomagaj mi, kje mi moj ekonomski analfbetizem zamegljuje vid?

Posledica so Siriza/Podemos/ZL/BeppeGrillo/FrontNational ipd. Ker je zelo enostavno predstaviti ta učinek, kot "bogati so še bogatejši/revni še revnejši/banke skrbijo samo za elito". Na Japonskem in ZDA tega efekta ni (ali ga iz Evrope ne vidimo?) zaradi volilnega sistema. Čeprav UKIP dokazuje, da se tudi v večinskem volilnem sistemu da.

Kvantitativno sproščanje v EU, še manj pa v Sloveniji ne bo imelo niti približno takšnih učinkov kot v ZDA. Prvič so tam vrgli v obtok 4.000 milijard, Eu jih bo pa nekje 1.200 milijard in še to močno prepozno, ker so ZDA medtem že močno potegnile in investitorje pritegnile v ZDA. V Sloveniji bo denar stekel v državne banke, kjer so luknje še vedno, oziroma še vedno nastajajo, tako, da kakšnega dodatnega kreditiranja gospodarstva in prebivalstva skoraj zagotovo ne bo. Slovenija pa je kvečjemu šolski primer neuspešne in nedokončane tranzicije in rast je odločno premajhna da bi prilezli na nivo izpred krize ali celo ujeli koga od razvitejših v EU.

[TadejK]
> [Boštjan Jazbec:] Deflacija z vidika kupne moči kratkoročno pozitivno vpliva na porabnike, dolgoročno pa je takšno ravnotežje težko vzdrževati, predvsem zato, ker imajo ob upadajočih cenah na drugi strani težave tisti, ki zagotavljajo plače.

To še zdaleč ni bistveni problem deflacije. Bistveni problem, zaradi katerega se deflacije vsi tako bojijo, ni pri težavah delodajalcev per se z izplačevanjem plač, kot bi bilo razumeti iz tega navedka, ampak pri težavah zadolženih, med katerimi je tudi velika večina porabnikov.

Kaj je deflacija in kako jo občutimo v svoji denarnici na začetku in koncu ali kot upniki in dolžniki? Padec cen omogoča potrošnikom, da za manj denarja kupijo več. Korist je le kratkoročna, cene padajo, podjetja manj zaslužijo, zmanjšujejo kapacitete in odpuščajo delavce. Deflacija je nekakšen davek, ki ga dodatno plačajo dolžniki. Deflacija povečuje dolgove, ker realno rastejo obresti na kredite. Npr. dolžnik plača 5% obresti in v primeru 2% inflacije bo upnik zaslužil 3%, če pa je deflacija 2% bo dolžnik moral vrniti obresti v višini 7%. Inflacija dolgove zmanjšuje, deflacija jih povečuje, inflacija je davek za upnike, deflacija pa davek za dolžnike. Malo po filozofsko, deflacija je tudi nekakšen davek na prihodnost.

[TadejK]
> [Boštjan Jazbec:] Deflacija z vidika kupne moči kratkoročno pozitivno vpliva na porabnike, dolgoročno pa je takšno ravnotežje težko vzdrževati, predvsem zato, ker imajo ob upadajočih cenah na drugi strani težave tisti, ki zagotavljajo plače.

To še zdaleč ni bistveni problem deflacije. Bistveni problem, zaradi katerega se deflacije vsi tako bojijo, ni pri težavah delodajalcev per se z izplačevanjem plač, kot bi bilo razumeti iz tega navedka, ampak pri težavah zadolženih, med katerimi je tudi velika večina porabnikov.

Ampak, dobro, to, kaj je vecji problem, sticky wages ali zadolzenost je pa vendarle bolj akademsko vprasanje? Ali je kdo "izracunal", kateri od problemov je vecji?

Vsekakor so sticky wages problem z deflacijo povezane interne devalvacije, zadolzenost pa problem tudi pri razvrednotenju valute, morda zato?

[FIN-311684]
> [TadejK]
> > [Boštjan Jazbec:] Deflacija z vidika kupne moči kratkoročno pozitivno vpliva na porabnike, dolgoročno pa je takšno ravnotežje težko vzdrževati, predvsem zato, ker imajo ob upadajočih cenah na drugi strani težave tisti, ki zagotavljajo plače.
>
> To še zdaleč ni bistveni problem deflacije. Bistveni problem, zaradi katerega se deflacije vsi tako bojijo, ni pri težavah delodajalcev per se z izplačevanjem plač, kot bi bilo razumeti iz tega navedka, ampak pri težavah zadolženih, med katerimi je tudi velika večina porabnikov.
>

Kaj je deflacija in kako jo občutimo v svoji denarnici na začetku in koncu ali kot upniki in dolžniki? Padec cen omogoča potrošnikom, da za manj denarja kupijo več. Korist je le kratkoročna, cene padajo, podjetja manj zaslužijo, zmanjšujejo kapacitete in odpuščajo delavce. Deflacija je nekakšen davek, ki ga dodatno plačajo dolžniki. Deflacija povečuje dolgove, ker realno rastejo obresti na kredite. Npr. dolžnik plača 5% obresti in v primeru 2% inflacije bo upnik zaslužil 3%, če pa je deflacija 2% bo dolžnik moral vrniti obresti v višini 7%. Inflacija dolgove zmanjšuje, deflacija jih povečuje, inflacija je davek za upnike, deflacija pa davek za dolžnike. Malo po filozofsko, deflacija je tudi nekakšen davek na prihodnost.

Ja. Ampak Jazbec je o tem govoril v povezavi s ceno nafte. Deflacija konkretno zaradi cene nafte pa ima po mojem pozitiven učinek. Če jo nevtraliziramo s "tiskanjem denarja" pa je ta učinek še boljši. Kot jaz vidim so trenutno razmere za polet Evrope precej optimistične, bojim pa se, da bo čez par let sledil spet kak trd pristanek.

[bc123a]
Ampak, dobro, to, kaj je vecji problem, sticky wages ali zadolzenost je pa vendarle bolj akademsko vprasanje? Ali je kdo "izracunal", kateri od problemov je vecji?
Vsekakor so sticky wages problem z deflacijo povezane interne devalvacije, zadolzenost pa problem tudi pri razvrednotenju valute, morda zato?

Sticky wages so empirično zaznan problem, ki je pretežno psihološke narave in tudi ni prav determinističen (v Grčiji so plače v šestih letih kar krepko upadle, tudi nominalno - epp.eurostat.ec.euro...0&plugin=1 ). Zadolženost je pa precej determinističen problem, ker je skozi obrestno-obrestni račun pretežno matematične narave.

Pa še dodatno, če izhajamo iz tega, kar nam trdi ravno ECB oziroma njeni najpomemnejši odločevalci, so sticky wages iluzija, ki se razblini, če je le prisotna trdna volja, zadolženost je pa bojda to, zaradi česar smo v krizi in zaradi česar ne moremo iz krize.

Tako da po mojem ne objektivno, ne na osnovi aktualne doktrine ECB ne more biti vprašanje, kaj je večji problem. Sticky wages so po barvni lestvici HSAS ( en.wikipedia.org/wik...ory_System ) realno rumeni alert, po aktualni doktrini ECB pa kvečjemu modri, zadolženost pa je vsekakor oranžni, po aktualni doktrini ECB pa rdeči.

Jazbec najbrž živi v svoji luknji, od koder ne more videti, kako mala podjetja z dobrimi idejami ostajajo pred vrati domačih bank. Tudi pristop vladnih ministrov je napačen: zakaj npr. hoditi okoli Uniorja, pa plastike Skaza itd.... - (le ta ne potrebujejo start-up pomoči, temveč razbremenitve za še boljšo konkurenčnost), ki so našli svoj modus vivendi, svoj način finansiranja, svojo poslovno politiko, medtem ko resnično podjetniki z dobrimi idejami ostajajo pred vrati. Sem že zastavil vprašanje: je minister za gospodarstvo že obiskal npr. proizvajalca Quandrofoil vozil? Jih je povprašal, kakšno pomoč in finansiranje potrebujejo,kakšne patentne zaščite imajo in če rabijo kakrkšno koli pomoč???? Je kakšna banka zaslutila dobro poslovno potezo in povprašala, kako bi lahko projekt finansirali?

Povdarjena izjava pod sliko tudi pove svoje o "veličini" guvernerja: najprej je poskrbel za svoje "prijatelje" in jih skozu bančni sistem reševanja podprl, da bodo še naprej lahko delali lumparije, a hkrati je z zradiranci nezakonito in protiustavno posegli v temeljne pravice Slovenskih državljanov - pravica in nedotakljivost do zasebne lastnine, kamor spadajo tudi denar, vrednostni papirji itd.

V jazbini je temno, zato si tudi ta jazbec ne zmore nastaviti ogledala in se pogledati vanj. Pač dela kot so mu drugi rekli.

Jazbec je šolski primer arogance. knjige na polici mu ne koristijo, če nima zdrave pameti in kančka občutka za zakonitost (tudi če vedno jasno pove, da ni pravnik). bo pa en dan verjetno moral odgovarjati v posebnem intervjuju glede opustitve dolžnega ravnanja, protizakonitih ravnanjih inštitucije, ki jo vodi in ostalo kar se najde v KZ.
ni daleč dan tega intervjuja.

[AndrejVNO]
Čuj, jaz diplome/magisterija/doktorata iz ekonomije nimam. Vidim pa, da centralnke banke s temi multitrilijonske ukrepi uplivajo na inflacijo/deflacijo ama čisto nič. Kajti ti trilijoni gredo v premoženje. Inflacija pa ne prikazuje/meri spremembo cen premožanja. Japonska in ZDA sta lepa primera. Evropa delno tudi, dokončni dokaz prihaja v naslednjem letu.
Pomagaj mi, kje mi moj ekonomski analfbetizem zamegljuje vid?

Saj ti ga ne zamegljuje. QE daleč najbolj napihne cene delnic in mnogi menijo, da je to bil vsaj v ZDA tudi prikriti namen, da so tako spet dvignili pokojninske rente iz naložbenega varčevanja (401k) na predkrizno raven, ergo so volivci-upokojenci spet srečni.*

Tisti ki prodajo delnice, kupnino potem nekam vložijo. Nekaj je mogoče res takih, ki gredo v depozit, ampak pri 0.X% letni OM jih ni prav veliko. Drugi gredo spet v delnice, ampak to zgolj postavi novega prodajalca pred isto razpotje. Nekaj jih pa vseeno s to kupnino kupi kak izdelek, ergo vpliv na infacijo.

In empirično dejstvo je, da so ZDA blizu tiste meje 2%, ki naj bi bila optimalna, EZ je pa zelo daleč pod njo, ne glede na zanikanje Weidmanna je to številsko dejstvo; v EZ je tak trend že vsaj dve leti, tako da to ni zgolj posledica pocenitve nafte, pa tudi brez upoštevanja energentov CPI in HICP še naprej lezeta dol in dol in dol.

Ali je ZDA to dosegla zgolj s QE, ali pa so tu tudi druge naravne in drugačne "danosti", je seveda vprašanje, ampak zgornja razlaga kaže, da nekaj vpliva na inflacijo je tudi QE vsekakor imel.

* Podobno jih mnogo meni, da je v EZ dejanski namen QE zbiti tečaj evra, ki je šel tako visoko ravno zato, ker je ECB edina od velikih centralnih bank tako vztrajala pri varčevanju in netiskanju denarja; z vidika zelo izvozno (ven iz EZ) usmerjenih podjetij je to seveda fajn, z vidika tistega, ki v evrih varčuje pa ... jah, ko ga j*be.

[Troublemaker]
Sem že zastavil vprašanje: je minister za gospodarstvo že obiskal npr. proizvajalca Quandrofoil vozil? Jih je povprašal, kakšno pomoč in finansiranje potrebujejo,kakšne patentne zaščite imajo in če rabijo kakrkšno koli pomoč???? Je kakšna banka zaslutila dobro poslovno potezo in povprašala, kako bi lahko projekt finansirali?

A je ameriški gospodarski minister obiskal Steva Jobsa v njegovi garaži? Ni, ker ni bilo potrebe.

Ni fora v tem, da se povprek deli denar start-upom, fora je v splošnem okolju, ki je pri nas podjetništvu neprijazno. Od davkov, birokracije, hiper-regulacije do splošne nastrojenosti proti "kapitalu", ki bi v bistvu lahko financiral te startupe.

Povdarjena izjava pod sliko tudi pove svoje o "veličini" guvernerja: najprej je poskrbel za svoje "prijatelje" in jih skozu bančni sistem reševanja podprl, da bodo še naprej lahko delali lumparije, a hkrati je z zradiranci nezakonito in protiustavno posegli v temeljne pravice Slovenskih državljanov.

Tu se pa strinjam

Lp,
M

[TadejK]
> [Boštjan Jazbec:] Deflacija z vidika kupne moči kratkoročno pozitivno vpliva na porabnike, dolgoročno pa je takšno ravnotežje težko vzdrževati, predvsem zato, ker imajo ob upadajočih cenah na drugi strani težave tisti, ki zagotavljajo plače.

To še zdaleč ni bistveni problem deflacije. Bistveni problem, zaradi katerega se deflacije vsi tako bojijo, ni pri težavah delodajalcev per se z izplačevanjem plač, kot bi bilo razumeti iz tega navedka, ampak pri težavah zadolženih, med katerimi je tudi velika večina porabnikov.

Velika večina porabnikov financira večino svojih večjih nakupov s srednje- in dolgoročnim zadolževanjem, za kar plačuje obresti, katerih mera odseva pričakovanja inflacije v času najetja posojila. Če je potem v letih poplačevanja posojila dejanska inflacija bistveno nižja od te prvotno pričakovane, postaja anuiteta za porabnika-posojilojemalca iz meseca v mesec vse večje breme v primerjavi s tem pričakovanjem, če pride do dolgoročnejše deflacije, pa je to breme tudi čisto objektivno vse večje, saj takšna deflacija povzroči notranjo devalvacijo - tudi plače začno postopoma upadati. Zdajšnja doktrina Bruslja in Berlina pravi celo, da to ni nezaželen stranski učinek, ampak (vsaj za Slovenijo in ostalo Sredozemlje) zaželen osrednji cilj!

In to vse skupaj pomeni vse več osebne insolventnosti, vse več slabih kreditov, vse manj porabe, vse manj investicij, vse več gospodarske insolventnosti (tudi podjetja imajo kredite), vse več slabih bank ...

... in tako naprej v spirali.

Če povzamem: Če bi bil osrednji problem deflacije "težava z zagotavljanjem [neznižanih] plač", kot je napisano v zgornjem navedku, potem dokaj očitno ne bi celoten finančni svet tako trepetal pred njo in izvajal tako kontroverzne nepreizkušene multitrilijonske ukrepe, da bi jo preprečil.

Tudi poljudnih razlag na to témo je precej, recimo ena čisto sveža:
www.economist.com/bl...explains-4

Za dopolnitev Boštjana in Tadeja glede "deflacije" še naslednje mnenje, zgolj v vednost (in ravnanje):

Depression, not deflation

Beginning in Economics 101, through graduate school and after 35 years as an analyst with a solid track record of forecasting global socioeconomic and geopolitical trends, never, ever did college professors, government heads, business leaders or central bankers promote the concept that falling prices are bad -- and rising prices are good.

In fact, the opposite was taught.

Inflation was seen as a hindrance to sustained economic growth and a tax upon working people -- especially if wages didn't keep up with rising prices. When, and if, prices and the cost of living dropped (deflation), it was cheered as good news.

What a difference a few decades, a banker-induced economic calamity and a steady stream of propaganda make.

Pick up any newspaper. Listen to the major business channels. This is the way the "deflation is bad" story is commonly told: "As consumers expect goods to become cheaper in the future, they postpone purchases, worsening the slump." (Financial Times, Jan. 10, 2015.)

Much of Europe is reeling between recession and depression. Unemployment rates in many countries are at post-World War II highs. Consumption and prices are down because large segments of the population are broke, not because they are waiting for prices to go down! It's called supply and demand! There is too much product and not enough cash in consumers' hands to buy it.

The same holds true in the US and other economies in which the growth of jobs trends between down and tepid, while real wages keep falling. Should prices continue to fall and as more workers drop out of the job market (labor force participation rates), what is now being called deflation will devolve into depression.

Racking up debt-to-GDP ratios well into triple digits, anti-deflation governments and central bank champions, unable to service their massive debt, are pushing for inflation to help pay off that debt with dramatically devalued currencies.

Indeed, what's good for Zimbabwe and other Third World countries is good for once-prosperous nations that have gambled away their future by artificially and fraudulently pumping up their equity and real estate markets.

Mimogrede, če kdo iz glave(!) ugotovi, kdo je avtor teh misli, ga častim na eno kuhano vino. ;-)

[AndrejVNO]
Čuj, jaz diplome/magisterija/doktorata iz ekonomije nimam. Vidim pa, da centralnke banke s temi multitrilijonske ukrepi uplivajo na inflacijo/deflacijo ama čisto nič.

Pomagaj mi, kje mi moj ekonomski analfbetizem zamegljuje vid?

Prav si opazil. Čestitam, doslej edini v tej forumuski temi.

Ortodoksna monetarna inflacijska teorija ne drži, ne empirično, ne teoretično. Inflacija/deflacija ni(sta) monetarni fenomen! Torej ni stabilne zveze med denarne količine in nivojem cen. Tudi drugi steber ortodoxne monetarne teorije ne drži, torej tista teza, ki preko denarnega multiplikatorja opisuje stabilno povezavo med denarno količino centralne banke in kvantitete denarja v obtoku.

Mnogi mainstream ekonomisti in politiki tega do danes ne razumejo prav (zato tudi tak kaos v Evroconi).
Šef ECB Dragi na drugi strani pa to prav gotovo razume. Zato je v svojem govoru septembra 2014 povedal "it’s very difficult for us to reach the objective of an inflation rate which is below, but close to, 2% only based on monetary policy. You need growth. You need to lower unemployment. For doing that you need other things… You need fiscal policy."

QU kot izolirani denarni ukrep ECB torej ne bo mogel odpraviti deflacije.

lp,
a

PS: če koga tematika zanima, tu nekaj lit.: www.europarl.europa....9231EN.pdf , www.europarl.europa....9233EN.pdf

neverjetno kako se voluharji hitro adaptirajo v pripovedovalce pravljic ?

[alpha7b5]
> Racking up debt-to-GDP ratios well into triple digits, anti-deflation governments and central bank champions, unable to service their massive debt, are pushing for inflation to help pay off that debt with dramatically devalued currencies.
>
> Indeed, what's good for Zimbabwe and other Third World countries is good for once-prosperous nations that have gambled away their future by artificially and fraudulently pumping up their equity and real estate markets.

Mimogrede, če kdo iz glave(!) ugotovi, kdo je avtor teh misli, ga častim na eno kuhano vino. ;-)

Ummm ... Peter Schiff? Marc Faber?

Kakorkoli že, vsak ima lahko svoje misli in prepričanja, ampak glede deflacije je smiselno pogledati znana dejstva.

V zadnjih desetletjih imamo le Japonsko, kjer ob deflaciji javni dolg vseskozi narašča, gospodarstvo pa stagnira.

Seveda bo kdo rekel, da za EU to ni relevanten primer, pa pustimo Japonsko pri miru.

Zato so ekonomisti zbrali še podatke za Evropo, pač iz časov, ko je bila zaradi zlatega standarda deflacija še neredek pojav. Ti podatki, za takratne države Evrope in leta 1880-1914 jasno kažejo, da so bila v ciklih izmenjevanja inflacije in deflacije obdobja deflacije praviloma obdobja recesije in rasti javnega dolga, konjunkture pa so bile praviloma v obdobjih inflacije, ko je tudi javni dolg večinoma upadal. Glej Flandreau in sod., Stability without a pact? Lessons from the European gold standard 1880–1914, Economic Policy 13:115–162, 1998.

Seveda bo kdo tudi za to rekel, da ni relevantno, ker je prestaro.

Če vso empiriko, ki govori o škodljivosti deflacije, diskvalificiramo, potem pač sledi, da ničesar ne vemo in ničesar ni mogoče predvideti; če/ko bo čez deset let jasno, da je bila tudi v tretje škodljiva in s podobnimi učinki, tudi ne bo mogoče neizpodbitno dokazati, da pa čez trideset let v podobnih razmerah morda ne bo tako.

Ampak hkrati pa empirike, ki bi kazala nasprotno, torej na makroekonomske koristi deflacije, pa sploh nimamo - z ali brez diskvalifikacij; temu v prid so zgolj misli in prepričanja "po zdravi pameti", ki rada marsikaj zanemari, pa z marsičem drugim pretirava, da bi dokazala že vnaprej zastavljeno poanto ("dramatically devalued currencies",
"once-prosperous nations that have gambled away their future" ipd) ...

Ne Tadej, z omenitvijo Japonske si gotovo navedel ravno odličen, če že ne najboljši možen, representativen primer! Cikličnost je tu prav tako ena izmed ključnih besed(!), čeprav sam še vedno ali celo vedno bolj (torej, bolj kot gremo v prihodnost) dopuščam možnost različnih manipulacij. Zato je tvoj primer zgoraj čisto umesten. Glede "empirike" le to - te je verjetno res precej, vendar (nekateri) analitiki in komentatorji navidezno tak slog uporabljajo le na tistem prvem, višjem nivoju, recimo temu nivoju povzemanja. Ker sem trenutno malce omejen z "resursi" :-) , morda na hitro še nekaj relevantnih povezav:

michaelsnyder.mensne...ed-states/
economyandmarkets.co...e-economy/
economyandmarkets.co...l-economy/
www.businessinsider....ff-2013-12

Mimogrede, še nekaj zanimivih grafov in primerjav, samo poimensko, brez komentarjev:

"Is the US following Japan?: Percent change in GDP, 11-Year Lag"; St. Louis Federal Reserve Reserve, 2014
"Spending Wave, Japan vs. US, 1947-2057"; Ministry of Health, Labour and Welfare, Japan; US Census Bureau; Bloomberg 2014 (kombinirani graf)
"Consumer Price Index, Japan, 1955-2014"; OECD 2012
"Japan Urban Land Index, Average of 6 Major Cities, 1964-2013"; Land Institute of Japan, 2014
"US vs. Japan, Central Bank Assets as % of GDP"; Bank of Japan, Federal Reserve, 2014 (kombinirani graf)
"Debt as a Percentage of GDP by Sector, Japan, 1980-2012"; (US) Cabinet Office, Annual Report on National Accounts, 2014

In še odgovor: Gerald Celente. Smer je bila nekako prava. ;-) Lep preostanek popoldneva želim!