To vprašanje si tudi jaz pogosto zastavljam. Zdi se mi, da je to posledica dolgoletnega pranja možganov in stalno ponavljanja socialnosti, dobrodelnosti itd. Prav tako država davke v diskurzu vedno nabija "bogatim" in posredno.

Problem je tudi v tem, da večina medijev, POP TV, RTV, Delo, Dnevnik, Večer nabijajo proti kapitalu, proti privatizaciji in so vedno za višje davke, za dobrodelnost itd.

Žal si Finance in spletni mediji tukaj še premalo močni. Ampak se krepijo ti glasovi. Monopol teh medijev se počasi razbija. Dodatno to levo nomenklaturo počasi stiskajo tudi iz tujine. Zato so pa tudi tako živčni. Ker vedno, da se čas, ko so dobro služili in malo delali nezadržno končuje.

Moje mnenje je, da odgovora ni mogoče iskati v občasnih izgredih, temveč v vsaj eni politični stranki, ki bi se z zmanjšanjem davčne obremenitve zavzela za navadne moške in ženske.

Narobe. Višina davkov ni primarno vprašanje. Primarna je višina javne porabe. Ko bo ta znižana, je nižanje davkov mala malica.

Ali obstaja politik, ki bo imel dovolj poguma, da stori prav to in povprečnemu človeku prinese blaginjo? Ali obstaja politik, ki bo zasebna podjetja in njihove zaposlene osvobodil visoke obdavčitve?

Obstaja, gospod Miles, celo več jih je, toda žal desno od levice, ki ima v rokah vso medijsko mašinerijo, če je potrebno pa aktivira tudi tožilstvo in sodstvo, da o sindikatih, ki delujejo samo po komandi levice, niti ne govorim. In tako smo ob narodu, katerega velik del uživa nezaslužene bonitete, ki se vlečejo še iz komunizma, velik del prebivalstva je še vedno zastrašen, mladi pa kot vidite, so preko izobraževalnega sistema tako deformirani, da verjamejo, da ni nič hudega, če so brez služb, saj se bo v novem socialističnem sistemu, ki ga skuša obnoviti levica, spet cedil med in mleko. Sicer pa ste slišali prejšnjo premierko Bratuškovo, ko je ob dvigu davkov izjavila, da se narod ob dvigu davkov počuti bolj varnega! Pa razumi, kdor more. Jaz vsekakor tudi ne razumem.

Prvič: ne drži povsem, da je Bajuk znižal davke podjetjem. Res je znižal davčno stopnjo davka na dohodek pravnih oseb, istočasno pa je ukinil davčno olajšavo za investicije. S tem je povečal davčno osnovo in posledično tudi davek. Podjetjem je ostalo manj za investicije, ker so nominalno plačala več davka. Nekaj so politični in birokratski "ukrepi", drugo pa je življenje.O nagradah in naslovih pa ne bi.

Drugič: Slovenski državljani nimamo orodja (razen uličnih protestov in podpisovanja peticij), s katerimi bi lahko preprečili dvig davkov. Zadnja sprememba Zakona o referendumu je prinesla novost, da se za področje davkov referendum ne sme uvesti. Edina rešilna bilka je ustavno sodišče, a le v primerih, ko uvedba novega davka krši ustavo. Kar je redko.

Obdavčitev podjemnih pogodb z 79% je nehumana, ali pa zvišanje stopnje davka na zavarovalniške posle in davka na finančne storitve za 30% (!). To predstavlja višek plenilske države.

Spoštovani Keith Miles!

Ni res, da se ne pritožujemo nad visokimi davki in da ne razmišljamo o koristih, ki jih imamo od davkov. Žal mediji, vključno s Financami, tega ne želijo objaviti. Zato si vse o davkih, o kritiki davčne politike in o nadzoru plačevanja davkov, lahko preberete le v Reviji DENAR na www.revijadenar.si ali na www.tax-fin-lex.si (Revija DENAR).

S spoštovanjem.

REVIJA DENAR

Spoštovani Kieth,
dobro bi bilo, da vam v družbi, ki jo, kot pravite dobro poznate, povedo tudi, koliko raznih subvencij in podobnega so prejeli v enakem obdobju od državna, še posebno v začetku krize.

Morda bi morali politiki najprej preštudirati delo Arthurja Lafferja, ki je doktoriral iz ekonomije na svetovno znani in prestižni univerzi Stanford v Kaliforniji. Lafferjeva krivulja (Curve Laffer) je pokazala, da lahko države poberejo več davčnih prihodkov, če znižajo davčne stopnje. Čeprav se to zdi nemogoče, pa se zaradi nižje stopnje obdavčitve spodbudi večja aktivnost, ki kompenzira izpad zaradi znižanja obrestnih mer, in skupaj pripelje do višjih prihodkov. Pri čemer dosežemo tudi odlične prednosti večjega obsega zaposlovanja in višjih neto plač.

Ali obstaja politik, ki bo imel dovolj poguma, da stori prav to in povprečnemu človeku prinese blaginjo? Ali obstaja politik, ki bo zasebna podjetja in njihove zaposlene osvobodil visoke obdavčitve? Mogoče bodo Slovenci, če se bodo pritoževali bolj javno in manj zasebno, le našli svojega junaka."

Do sedaj žal še ni bilo takega junaka, ki mu v članku opisani Brdavs ne bi odsekal glave. Čakamo in upamo, da se morda nekoč pojavi.