Monopoly« je zanimiva otroška igra, za starše malo gnjavatorska. So Štruklju, Posediju, Ščernjaviču, Kuštrinu, Semoliču...otroci kdajpakdaj  vzeli nekaj njihovega dragocenega sindikalnega časa za »Monopoly«? Kaže da ne, ker bi potem vedeli, da se kot v otroški igrici, Bruselj igra s premoženjem, pri čemer je Trojka banka, ki je na začetku igre posodila denar igralcem, Irski 68 milijard, Grčiji 270 milijard, Portugalski 78 milijard, Cipru 10 milijard, ker so ti igralci izgubili pravico do izposoje denarja na finančnih trgih. Igra se začela in Irska, Portugalska, Grčija ter Ciper jo začenjajo z različnim stanjem dolga in tisti, ki največ izposodi, mora največ prodati in tu nastopijo investitorji, ponavadi tuji, seveda, pomagajo domači. Grški igralec je najslabši, ker je vzel kredite v vrednosti 270 milijard, Portugalski je vzel 78 milijard, Irski 68 milijard (je zapustil igro!), Ciprski pa 10 milijard. Na drugi strani so ostali igralci - tuji investitorji, ki  začenjajo igro brez dolgov in z velikim kapitalom, in ker se jim obeta veliki dobiček so se odločili na sodelovanje. Seveda, pomagajo jim domači lokalni »investitorji«, ki bojo v Sloveniji tisti, ki so prenesli dolgove na slabo banko in se že pripravljajo na  »Monopoly«. Izid igre bo za Slovenijo žalosten in več o poteku igre naj Štrukelj, Posedi, Kuštrin, Ščernjavič, Mramor, Cerar, Kučan..preberejo v odličnem članku Elise Simantke »Europoly« v Tagesspiegel na:  europoly.tagesspiegel.de/

Vsak človek lahko hazardira, če mu vsi hazarderji iz dobička jamčijo golo preživetje.
Brez živih hazarderjev hazarda ni.

In zdaj, če se Slovenija v letih 2015 in 2016 dodatno zadolži za skupaj dve milijardi evrov (okoli šest odstotkov BDP, v resnici ne veliko, drugi tir in še nekaj malenkosti na železnici, 30 kilometrov avtoceste in še nekaj lokalnih projektov) in jih vloži v infrastrukturo, bo kot posledica tega slovenski javni dolg čez pet let za 70 odstotnih točk manjši, torej 0 (nič)? A to res lahko verjamete?

Ne, ker učinek investicij na dolg ni linearna funkcija, zato bi dolg v teoriji zgolj limitiral proti nuli, če bi investicije povečevali v neskončnosti, obenem pa se ekonomski učinki investicij na dolg s povečevanjem investicij ne bi spreminjali. Slednje pa je v nasprotju s temeljnim naukom učinka povečanih investicij. Ampak očitno gre že za previsoko matematiko, da bi jo avtor še razumel. Njegovo znanje matematike pa je na nivoju razumevanja makroekonomije. Zato tudi meša strogo makroekonomsko debato s problemom korupcije pri nas. Kar bi bilo v redu, če bi se pri kritiki ekonomske teorije osredotočil na vprašanje učinkovitosti tovrstne politike pri nas, saj izvedba investicij, točneje pojavnost korupcije, brez dvoma vpliva na njihovo učinkovitost. Da mu ni jasno, o čem govori, pa priča dejstvo, da napada splošna makroekonomska priporočila s specifičnostjo poslovnega okolja pri nas. Hruške in jabolka, zopet.

Ampak dolgove je treba nekoč vrniti, ne?

Državi ne. Države dolgov ne vračajo. Tako pač je. Odplačujejo obresti in refinancirajo. Ko zmanjka kandidatov za refinanciranje se dolg ne vrne, ampak odpiše. Temu se reče bankrot in ima veliko neprijetnih stranskih učinkov.

Zaradi takšne nelojalne konkurence je obseg državne porabe tudi zrastel na 50% BDP. Ne samo v Sloveniji. Se pa lahko proti temu borimo, dokler imamo volitve.

Blaž, ni mi jasno, kaj vas moti: keynesianska politka na splošno, slovenska podvarianta javnih naložb kombinirana s korupcijo, sama korupcija ali vse skupaj.

Menim, da se glede korupcije oz. slovenskega načina izvajanja javnih naložb v infrastrukturo lahko hitro strinjava, da je nekaj gnilega v tej deželi.

Glede Keynesa pa morda zgodba ni tako enoznačna. V obdobju nizkih obrestnih mer in recesije, se državi(ne govoriva o Sloveniji, marveč o urejeni državi) splača zadolžiti na finančnih trgih in investirati v infrastrukturo. Ne zaradi rasti in povečane zaposlenosti neposredno povezane z investijijami v infrastrukturo, ampak zato, infrastrukture kot pogoja za nadaljnje zasebne investicije. Potem lahko država v naslednjih obdojih ob višji gospodarski rasti in zaposlenosti poveča davčni izplen tudi brez višanja davčnih obremenitev. Ostalo opravi inflacija. Nekaj uspešnih primerov je znanih: new deal v ZDA, v 70' Avstrija (ta se je celo razdolžila), pred desetletjem Švedska.

Se sicer strinjam, da je slovenska realnost bližja grški. Vseeno pa ne bi mešal Keynsa in zadolževanja s korupcijo in našo folkloro kartelnih dogovorov in managerskih odkupov. Prvo je naloga makroekonomistov, drugo pa stvar organov pregona.

Ah, članek je bilo treba narediti, kajne. Nima pa kakega repa in glave. Ob investiranju je potrebno najprej vedeti kaj želiš z investicijo doseči. Samo naprej polniti državno vrečo za sindikalce in politike (pri nas je to skoraj isto) in zraven še nekaj pozidati, ali pa za pomoč in zagon gospodarstva, da bo ta potem lahko več prinesel v državno blagajno (od straniti od procesa vse sindikalce in njim podobne politike). Potem ko veš kaj želiš, potem pa začrtano načrtno izvedeš. Ali prvo varianto, ki jo obvladamo tako dobro, da se je celo avtor ne more odreči, ali pa drugo, ki je za nas očitno utopija, saj ne omogoča brezveznjakovičem ostati na vrhu in nadzorovati porabe (zase), ampak sprocesria kopico samostojnih močnih novih subjektov, ki zmorejo preživeti sebe in še koga zraven brez države.

Taka najnovejša filozofija MDS je nesprejemljiva. Od frivolnih špekulacij in virtualnosti nosilne skupnosti (civilizacije) ne morejo živeti, vsaj na daljši rok ne.
V večini propulzivnih ex komunističnih držav so sicer dodobra opravili s Keynes-ianstvom (nespametna reafirmacija kolektivizma in etatizma), pri nas pa se lovimo že na teoretični ravni, kaj šele praktični. Več Friedman-a in manj horuk-arstva res ne bi škodilo.
Ampak balkanski Švicarji pač potrebujemo malo več časa (oz. zavlačevanja) za optimalen prenos podjetniške miselnosti v prakso, zato smo se večinsko odločili, da bomo previdno ostali 'na liniji' in v stiku s preostalo EU... Vsako leto v čast tranziciji spuščamo miselne balončke, pravih sprememb pa od nikoder, ker (kvazi) eliti ni uspelo ustvariti urejenih razmer, ker…, ker je prevelik del populacije miselno obtičal v preteklosti in vedno znova naseda raznim derivatom kontinuitete. Dolgoletni režim veliko bolj pohabi dušo, kot telo.

trzisnoresenje.blogs...kriza.html

[Leffe]
Blaž, ni mi jasno, kaj vas moti: keynesianska politka na splošno, slovenska podvarianta javnih naložb kombinirana s korupcijo, sama korupcija ali vse skupaj.

Vse skupaj.

Moti me, da nekdo debatira, kot da sta to dva problema. Kot da se makroekonomist vsede za računalnik in loči korupcijo od rajskih učinkov stimulusa.

Moti me, da ne poznam nobenega primera, ko bi keynesjanski recepti imeli kakšen dolgoročni učinek v državi z visokim deležem javnega sektorja in visoko zadolženostjo.

Moti me, da nihče od kritikov ne pojasni, zakaj v SLO to doslej ni delovalo, pa čeprav smo po obsegu stimulusa absolutno pri vrhu vseh držav.

Menim, da se glede korupcije oz. slovenskega načina izvajanja javnih naložb v infrastrukturo lahko hitro strinjava, da je nekaj gnilega v tej deželi.

Glede Keynesa pa morda zgodba ni tako enoznačna. V obdobju nizkih obrestnih mer in recesije, se državi(ne govoriva o Sloveniji, marveč o urejeni državi) splača zadolžiti na finančnih trgih in investirati v infrastrukturo. Ne zaradi rasti in povečane zaposlenosti neposredno povezane z investijijami v infrastrukturo, ampak zato, infrastrukture kot pogoja za nadaljnje zasebne investicije. Potem lahko država v naslednjih obdojih ob višji gospodarski rasti in zaposlenosti poveča davčni izplen tudi brez višanja davčnih obremenitev. Ostalo opravi inflacija. Nekaj uspešnih primerov je znanih: new deal v ZDA, v 70' Avstrija (ta se je celo razdolžila), pred desetletjem Švedska.

New deal ni primerljiv, ker je bil tedaj obseg javnega sektorja v štartu neprimerljiv z današnjimi, mnogo nižja pa je bila tudi zadolženost države. Primerov stimulusa Avstrije in Švedske žal ne poznam in bom hvaležen za kakšen link.

Se sicer strinjam, da je slovenska realnost bližja grški. Vseeno pa ne bi mešal Keynsa in zadolževanja s korupcijo in našo folkloro kartelnih dogovorov in managerskih odkupov. Prvo je naloga makroekonomistov, drugo pa stvar organov pregona.

Dokler pišeš formule in grafe po papirju. Ko pa želiš enkrat dat realni davkoplačevalski denar na mizo, pa vidiš, da je ideja, da boš to dvoje ločil, iluzija.

[TiNemo]
>In zdaj, če se Slovenija v letih 2015 in 2016 dodatno zadolži za skupaj dve milijardi evrov (okoli šest odstotkov BDP, v resnici ne veliko, drugi tir in še nekaj malenkosti na železnici, 30 kilometrov avtoceste in še nekaj lokalnih projektov) in jih vloži v infrastrukturo, bo kot posledica tega slovenski javni dolg čez pet let za 70 odstotnih točk manjši, torej 0 (nič)? A to res lahko verjamete?

Ne, ker učinek investicij na dolg ni linearna funkcija, zato bi dolg v teoriji zgolj limitiral proti nuli, če bi investicije povečevali v neskončnosti, obenem pa se ekonomski učinki investicij na dolg s povečevanjem investicij ne bi spreminjali.

Resda ? Torej nirvana sledi šele, če povečamo navedene zneske še za dvakrat ali trikrat ? Je mogoče napisati večjo traparijo ?

Slednje pa je v nasprotju s temeljnim naukom učinka povečanih investicij. Ampak očitno gre že za previsoko matematiko, da bi jo avtor še razumel.

Lahko ti s tvojim strašnim znanjem MA malo bolje definiraš to funkcijo. Kakšna je, če je nelinearnost tako velika že pri 3 % BDP letno? Se ti ne zdi, da bi IMF na to opozoril - češ prikazali smo vam rezultate za spremembo 1 %, ampak pri 2 % pa vse skupaj že kolapsira v flatline ali v neko kaotično funkcijo, ki je ne razumemo.

Ali pa nelinearnost ni tako huda in po tvoje zmanjšanaje ne bo na 0, ampak na 10 ali 20 ali 30 % ? Napiši, kateri rezultat ti izvrže tvoje strašno znanje MA.

Njegovo znanje matematike pa je na nivoju razumevanja makroekonomije. Zato tudi meša strogo makroekonomsko debato s problemom korupcije pri nas. Kar bi bilo v redu, če bi se pri kritiki ekonomske teorije osredotočil na vprašanje učinkovitosti tovrstne politike pri nas, saj izvedba investicij, točneje pojavnost korupcije, brez dvoma vpliva na njihovo učinkovitost. Da mu ni jasno, o čem govori, pa priča dejstvo, da napada splošna makroekonomska priporočila s specifičnostjo poslovnega okolja pri nas. Hruške in jabolka, zopet.

Ko mi boš izračunal, kakšni so bili makro učinki TEŠ6 in kako boš zagotovil, da se v naslednji iteraciji mastenja z davkoplačevalskim denarjem ločil makro debato od naše realnosti, pa mi pridi ponovno pametovat o jabolkih in hruškah. Tele.

He,he,he!
Puf na puf j bankrot in kolaps to so vedeli že stari ati.

Pismo uredništvu, "minister" Frankl pa nič

Narobe svet oz. principi navidezne anti-logike!

Dogajanja v Sloveniji ne le da mejijo na ekonomske absurde, pač pa jih krepko presegajo, posamezniki, ki imajo kaj v glavi, se ne želijo ukvarjati s politiko, bežijo stran, da le slišijo omembo angažmaja na politični sceni, pa čeprav bi lahko s svojimi izkušnjami bili edini, ki bi gospodrastvu dali pravo mesto, vse vrednote, dobičkonosnost, posledično pa boljše življenje za vse državljane.

Slovenija je postala 100% odvisna od kvazi evropske politike, v kateri nima nobene besede, vselej je lahko preglasovana s strani močnejših držav in interesov. Tako smo ključne odločitve prepustili EU, da se v našem imenu pogaja za nas: npr. o TISA (TTIP) sporazumu npr. po katerem bi vse morali dati na mizo, da drugi lahko vzamejo, kar jim paše, Ministrstvo za gospodarstvo ne ve nič, mož, ki se naj bi s tem tam ukvarjal, je na porodniški, in nikogar nič ne briga, kaj bo z ubogo Slovenijo. To izkazuje NUJO, da Slovenija re-definira svojo EU politiko in si izbori ali enakopravno mesto v pogajanjih, ali pa spremembo EU pogodbe. V nasprotnem primeru pa ven, ker smo vse to že “dali skoz” v nekdanji Jugi. Ravnokar berem v Finacah, da celo ameriške študije napovedujejo s sprejemom tega sporazuma vsaj 600.000 manj delovnih mest v EU! Slovenska vlada pa nič, vse prepušča delavcu ministrtsva na porodniški in EU komisiji!!!

Politika: vsi delujejo le po načelu: “posle mene - JA!”, v starem Balkanskem duhu. Poglejte prehajanje enih in istih iz ene v drugo, novo ustanovljeno stranko, le zato, da bi bili med prvimi, ki bi jim pripadla kakšna funkcija, pa čeprav nimajo ne kvalifikacij, ne izkušenj, kaj šele referenc! Sedanji primer vladajoče stranke, ki je na volitvah prejela največ glasov, do sedaj ni predlagala niti enega kandidata, ki bi izpolnjeval te ključne kriterije, ampak je zopet najpomembnejše, da je NAŠ! Sam premier pa je tipičen primerek neuspešneža po Petrovem načelu (naj si prebere znano knjigo Petrovo načelo - načelo nesposobnosti). Mar bi še naprej ostal svetovalec za Ustavno pravne zadeve, mlatil svetovalne provizije in užival življenje. Tako pa sedaj hlasta po položaju, s pomočjo katerega bi prekosil svojega pametnega očeta Mira Cerarja st.: pred kratkim sem prisluhnil njegovemu intervjuju, v katerem je jasno dal vedeti, da položaja v Olimpijskem komiteju ni hotel sprejeti, ker se ni čutil dovolj sposobega za to! Njegov sin pač ima kompleks manjvrednosti, ki ga bo zdravil na naš račun, ker po Petrovem načelu ne zmore oceniti svojega praga sposobnosti.

Osebno bi me bilo sram, da bi bluzil neke nebuloze, kako rešiti Slovensko gospodarsatvo iz krize: infrastrukturni projekti, boljše črpanje EU sredstev ter energetska obnova stavb! Je to vse, dragi premier? Finance, kot domnevno strokovni časopis, pa te vesti izpostavijo, kot nevem kakšen domislek! Kaj takega sploh ne bi smeli objaviti, kvečjemu omeniti, da nek drug časopis povzema premier-ja. Kaj pa komentar Financ? Imajo Finance kakšen konkreten predlog? Pobudo? Raztrgajte te njegove flance in recite bobu bob!

Kaj imamo od infrastukturnih projektov? Iz finančnega aspekta, le trošimo svoj denar, da bi drugi lahko uživali v tej infarstrukturi, delo bi začasno dobilo nekaj podjetij oz. delavcev, plačati pa bi jih morali iz davkoplačevalskega denarja. Nič novih delovnih mest, profit le za nekatere, lumparij in kaznivih dejanj pa cel kup: od previsokih cen projektov, do dodatnih pogodbenih del, do sumljive kvalitete, do personalizacije izbora izvajalcev (seveda so le “naši” primerni), pred koncem pa programiran stečaj družb izvajalk, da le garancije ostanejo neizpolnjene. To je že do sedaj bila Slovenska stvarnost in napoved “uspeha” infrastrukturnih projektov (ala TEŠ). In ni nikakršnega poroštva, da v bodoče ne bi bilo kaj drugače.

Ne nazadnje mora biti država na vseh nivojih sama sposobna ob dobrem upravljanju poskrbeti za infrastrukturo in njeno vzdrževanje.

Kaj pa učinkovito črpanje EU sredstev? Zopet ena nebuloza, iz katere ne bo niti moke, kaj šele kruha. Sploh pa so, po moji oceni EU sredstva neracionalno potrošena: samo krožišča, urejanje okolice, kakšna čistilna naprava in to je to! Kje pa so novi produkti? Nova delovna mesta? Posledično novi trgi itd.? Vsega tega ni. EU sredstev pa ni na voljo za pameten start-up! Poglejte Quadrofoil oz. Hydrofoil! Zagonska sredstva zbirajo s prednaročili, namesto da bi minister za gospodarstvo takoj tekel k inovatorjem, ponudil vso podporo, financiranje, brošure v več jezikih za celoten svet, da bi produkt bil celovito patentno zaščiten in bi se proizvod takoj lahko pričel plasirati po celem svetu kot “Constructed and produced in Slovenia!”. Če tega ne bo, bodo jutri Kitajci pričeli s svojo lastno produkcijo in preplavili svet s svojim “quadrohydro”, mi se bomo pa obrisali pod nosom, kvečjemu pravdali po svetu glede kršenja patentnih pravic. Tu in takšna bi morala biti vloga ministra za gospodarstvo, ne pa da na to mesto premier imenuje upokojenca, ki je izpet, nima več izkušenj, ki je takorekoč že izpregel in skrbi le še za bolečine in bolezni svojega ostarelega in nezdravega telesa, pa bi s položaja mministra preskočil čakalne vrste v bolnišnici!!?!
Ne nazadnje, je mar moralno in politično modro, da ob tolikih nezaposlenih, toliko mladih, ki celo zapuščajo Slovenijo, zaposlujemo upokojence?

Energetska obnova stavb: isti efekt, kot pri infrastrukturnih projektih - delo le nekaterim (našim, seveda) čeprav bi vsak lastnik nepremičnine, kot dober gospodar moral skrbeti tudi za energetski del - porabo energentov in manjše stroške. Ne pa da je ta skrb za objekt poglavitni gospodarski načrt famozne vlade!

V Sloveniji se je uveljavilo načelo - kazen je prevzgojna, zato mora biti neizmerno visoka. S tem predvsem oblast doseže, da imajo inšpektorji malo dela, enega zalotijo s prenizko montiranim gasilnim aparatom, mu nabijejo visoko kazen in dosežejo finančni cenzus za dotični mesec! Mar ni vse to kretensko, imbecilno? Enako delajo policija in občine s svojimi radarji npr. Znamo postaviti omejitve, da le kasiramo kazni! Da pa bi znali prestopiti druge, miselne vzorce, za to ni prostora, ni volje. Zakaj mora investitor šest let čakati na papirje za namakalni sistem? Zakaj npr. Pečečnika zajeb.....z njegovim stadionom vrsto let? Naj premier odgovori zelo konkretno, brez flanc - suhoparno z dejstvi in dokumenti in hkrati predlaga skrajšanje postopkov v 30 dneh!

Prav tako smo se navadili, da stvari gledamo preozko, kot fijakerski konj! Vsakdo vidi le svoj segment, ni več sposoben pogledati vstran, da bi ugotovil vpliv svoje dejanja na sosednje in vse druge segmente! Poglejmo: EU je ugotovila, da smrt posameznika v prometni nesreči predstavlja 1 miljon € posledične škode! Ker se trudimo zmanjšati ali celo doseči “ničelni” nivo žrtev, potem bi bilo smiselno, da imajo uporabniki na voljo avtomobile in ceste, ki imajo več varnostnih elementov, ki imajo nekaj več pločevine in zračnih vreč pred seboj v primeu nesreče, zato je smiselno, da si ljudje lahko privoščijo varnejše in boljše avtomobile. Ker pa je avtomobil državna molzna krava, ob nakupu, ob uporabi in vzdrževanju, morajo biti avtomobili obremenjeni z ddv, z dmv, davkom na luksuz in ne vem kaj še, ker je država požrešna in ne zna preračunati, da ena sama smrt prinese veliko več škode, kot vsi omenjeni davki koristi! Zakaj imamo na vseh avtocestah kamere, namesto da bi bile osvetljene npr.? Danes ko ima vsak otrok mobilca in se takoj lahko sporoči neljub dogodek v center za obveščanje??? Ali pa da imajo odstavne pasove, da bi se lahko vozila umaknila rešilcu?

Podobno je pri gorivih: država ozko gleda le na prihodek od trošarine in davka, ne pogleda pa na negativne učinke in odlive zaradi tega: manjša poraba, nekonkurenčnost, odliv potrošnikov, še zlasti obmejnih, in uporabnikov v transferju, skratka bistveno zmanjšan obseg in dražje storitve, s tem pa suma sumarum celo negativen učinek. Pa še prevare, utaje itd.. - vse negativno se še bolj generira!

Isto sedaj spremljamo pri uvedbi najbolj neumnega davka na sladke pijače, čemur je seveda dodana državna hinavščina. Če je nekaj strupeno, potem se ne sme prodajati! Ampak to je tako kot pri cigaretah in alkoholu: ni zdravo, če pa že hočete, Vam bomo pa prodali ob visokih davkih in trošarinah, ki pa polnijo proračun, ne pa zdravstvene blagajne, kot vnaprejšnji prispevek kadilca/pivca k njegovemu bodočemu zdravljenju zaradi posledic kajenja in pitja! Hinavščina, da ji ni para!

Prav tako se v tem kontekstu ne pogleda celovitega in zelo možnega razpleta v produkciji sadnih sokov: namesto sladkorja, se bodo uvajala menda celo rakotvorna umetna sladila, saharini, natreni, xylitoli, dulcini ipd. In kakšen bo njihov efekt na zdravju?

Da bi minister za zdravje uvedel predmet “zdravo življenje” v učenje mladine, to pa ne! Potem bi bila farmacija in zdravstvo brez velikih zaslužkov in profitov!

Državi vedno manjka, ker nastopa s povsem napačne pozicije: vzame si toliko, kolikor se ji zaljubi! Naj držva oz. Parlament poleg zlatega fiskalnega pravila sprejme še pravilo, da lahko troši le toliko, kot je na razpolago! Sicer naj se odreče določenim stvarem, ker državljani nismo sužnji te države, pač pa je potrebno ustvariti model uravnoteženosti, pri katerem bomo zadovoljni vsi.

Državni aparat, še posebej vlada, ravna nesprejemljivo, nedopustno in nezakonito, da kar se tiče stroškov itd.., se ravna po svetovnih ali vsaj evropskih cenah, ko gre pa za plače itd., pa naj bodo tako delavci, kot sindikati, po njenem tiho, in zadovoljni skoraj z minimalcem. To preprosto tako ne gre - če so stroški evropsko primerlkjivi, naj bodo tudi plače!

Kako si država drzne pobirati trošarine, ki so nekajkrat višje kot v drugih državah?

Kje so pa varčevalni ukrepi? Mar ni predrzno od predsednika vlade, da blebeta združenju delodajalcev, kako je potreben kulturen dialog in odrekanje. A le kdo naj bi se, po njegovem mnenju, odrekal? Vlada in javni sektor prav gotovo ne. Kje so konkretni varčevalni ukrepi? Ni jih in jih ta vlada pod MC ne namerava uveljaviti, pač pa le z dvigom trošarin in vpeljavo novih davkov polniti svoje žepe.

Da ne bo le pri kritikah, vsaj nekaj predlogov:
- odpraviti na vseh nivojih finansiranje političnih strank in podobnih priveskov
- odpraviti izjemne odpravnine: ko ne delaš več, nisi upravičen do plačila, kvečjemu do minimalca. Ne pa da se nekateri preseravajo in za par mesecev na nekem položaju prejmejo nekajkratnik njihovih dohodkov za NIČ dela.
- izenačiti pogoje z evropskimi: tako glede energentov, surovin itd. kot plač! Ali pa obratno, znižati vse te input-e, da se sploh lahko dela in človeka dostojno preživi.
- določene javne institucije izločiti iz sistema državnega oz. javnega finansiranja (razne komisije, sekcije, zavode in prazno slamo mlateče funkcije itd..)
- lopovske privatizacije so odnesle velike miljarde. Ker gre za nezakonito pridobljeno premoženje, naj se akterjem odvzame in vrne v proračun: mar ni nelogično, da se država ob vseh miljardah prometa in ustvarjenega bori za par miljončkov za pokojnine npr. Medtem ko hkrati nek Bavčar Igor v žep pospravi 20 miljončkov, “kao da smrt nije ništa”? Niti ne plača davka, zdaj pa tarna, da bo moral iti v osebni stečaj??!! In seveda nikome ništa! In takih primerov je vsak dan več: od Zidarja, Kordeža, Šrota, Hermana Rigelnika, do cerkvenih dostojanstvenikov (no prav danes vesti objavljajo preiskave zoper Mariborskega nadškofa. Naj se ugreznejo v tla in obračajo v peklu! - bi rekli!) Zakaj v teh primerih država oz. sodstvo ne ravna kot v primeru Daria Južne? Vrni ukradeno, plačaj kazen, pa še malo oddelaj v dobre namene! Manjko v proračunu bi bil hitro zapolnjen, pa še v zaporih bi bilo nekaj mesta za prave tlikovce in ne zgolj tajkune, ki se tam grejejo, hranijo itd.. na račun davkoplačevalcev!
- mreža veleposlaništev: bistveno bogatejši Finci, Švedi so nas že zbrisali s seznama njihovih veleposlaništev. Vidimo, da je funkcija veleposlanika zgolj nagrada za posamezne supozitorije brez diplomatskih izkušenj, sledijo jim pa afere tipa Balažic/Oman, Vodušek, sedaj še Kunstelj ipd.....

M Cerar klati neumnosti, da si bo prizadeval iz davčnih oaz povrniti premoženje Slovencev. Že prav, vendar če bo šel z represijo ali nespametno davčno politiko nadnje, ki sta te ljudi izgnala iz Slovenije, potem je pogorel na vsej črti. Ti ljudje, s Češkom na čelu in zakoncema Login so odšli tja zato, ker je bilo davčno okolje v Sloveniji nekonkurenčno in grabežljivo! In vse več jih bo storilo tako, ker nihče ne more in ne sme omejevati svobodnega pretoka blaga in storitev. Bodo pač odšli v tujino v bolj prijazno in stabilno okolje, doma pa bodo le za kratek obisk sorodnikov in Božič! Kaj pa je pomembno, kdo so lastniki Outfita sedaj - Logina s partenrji ali pa dobrodelna fundacija v Lichtensteinu - sedaj ko so z dobički vred prenesli sedež v tujino zaradi bolj konkurenčnega in manj oderuškega davčnega sistema! Če so davki razumno visoki (primer Luxemburga, npr.), če je hkrati fiskalna poraba korektna in ne le brezno v katerem vse izgine in se nespametno porablja, potem najbrž nikomur ne bi padlo na pamet bodisi utaje davka, bodisi bežanje v davčne oaze, pač pa bi iz svojega zapečka še naprej uspešno vodili svoja podjetja.

Če se bo jutri zazdelo Colariču, da bo prenesel sedež podjetja v davčno ugodnejši Luxemburg, kdo mu lahko to prepreči? Vsakdo ima pravico izbrati si davčno ugodnejši milje za svoje delovanje in zato ga ni potrebno kriminalizirati. Ravna pač kot dober gopodar in zmanjšuje poslovne stroške, mar ne?

Naj pa zato naša država, podobno kot Luxembourg, pa Švica, London City, Nizozemska itd. poskrbi za davčno ugodnejše, konkurenčno in prijazno poslovno in zasebno okolje, pa bodo drugi prihajali k nam! Pred vstopom Hrvaške v EU so pod posebnimi pogoji registrirali tuja plovila sidrana na Hrvaškem. Zakaj Slovenija ni bila zmožna storiti kaj takšnega in pobrati nekaj prepotrebnih miljonov. Potem pa vsako leto registracije, zavarovanja, takse za sidrišča in marine, servisi itd....... Pobuda je bila s strani Slovenske marine a tedanja vlada ni storila prav nič! Juncker je lepo pojasnil: zakonodaja je dopuščala ministru za finance, da je določil ugodnejše davčne pogoje. Pa so tako odrli druge in ne svojih lastnih državljanov, kot to počnejo Slovenske vlade!

Mar ni bolj škodljivo, da so določena podjetja v tujino odpeljala del proizvodnje? Skupaj s tehnologijo vred! In to le zaradi dobička in visokih obremenitev, včasih tudi na račun slabše kvalitete iz Kitajske ali Filipinske proizvodnje, namesto da bi doma imeli urejeno stanje, razumne davčne obremenitve in smotrno porabo davkoplačevalskega denarja. Pa jih nihče ne obsoja, nasprotno še celo ponosni smo nanje - glej multinacionalko! - v resnici pa zaradi hlastanja po vse večjem dobičku in nezdravem poslovnem miljeju tujim okoljem dajejo delo, ideje, tehnologijo, davke, dobički pa se stekajo bog ve kam?

G Hayek iz Švice, poznane Swatch ure, ki je soustvaril Smart avtomobilček, je dejal: “avtomobil se bo vedno delal v Evropi. Tu ne živijo le zdravniki in pravniki, ampak tudi delavci, ki morajo imeti delo, dostojen kruh, socialne pravice itd...”. Se morebiti ni strinjati z njim?

Ob nerazumnem, nestabilnem in nekonkurenčnem položaju imajo prav vsi tisti, ki so si poiskali boljše okolje, ni jih težko razumeti, še manj pa je na mestu, da bi jih obsojali! Naj država uredi spodbudno in stabilno, predvsem pa konkurenčno okolje, da bodo drugi prišli k nam, zdomci pa vrnili. Eno brez drugega ne bo šlo.

Vlada se mora otresti miselnosti, da so državljani sužnji vlade, pač pa nasprotno: vlada mora biti servis in služabnik državljanom in ustvarjalcem, pdjetnikom, občanom, servis za učinkovito in hitro prečkanje predpisov in dosego njihovih ciljev.

Ne moremo mimo sodstva, ki je v Sloveniji v katastrofalnem stanju: od neurejenosti, lobijev, političnih pripadnosti, predvsem pa neke nepotrebne vzvišenosti, ki se odraža z besedami: Kaj nam pamorejo! Zadnji primer na Vrhovnem sodišču nazorno odraža stanje, neurejenost, neorganiziranost, sektašenje, nemoralnosti itd... Masleša bi samo ob tem pojavu moral odstopiti s položaja, ker je kot predsednik vrhovnega sodišča odgovoren po strokovni, organizacijski in disciplinski plati! Ne!To pa ne! Gospod se bo oklepal svojega stolčka, brez sramu in morale. Medtem se pa nekateri sodniki lažejo, ne odgovarjajo za svoje slabo sojenje itd... V tem pogledu imamo v družbi sprijene kriterije, kaj pomenita mandat in poslanstvo soditi drugim.

Če bi imel M Cerar kakšen resen namen nekaj spremeniti na bolje, potem bi moral odreagirati na vsako malenkost, ne pa da se skriva za leporečjem, nekaterim stvari dopušča in odpušča, druge bi pa moralno prepričeval, da naj se odrečejo še tistemu, kar prejemajo skromnega plačila za svoje delo. Brez sistemskih in temeljnih premikov v miselnosti in delovanju vlade ne bo nič tudi s to vlado ne!

Morda boste razumeli narobe: sindikatom dam precej prav! Njihova naloga in poslanstvo je braniti pravice delavcev, braniti delovna mesta, dostojen in pravičen zaslužek. Nikakor pa ne, da bodo pred svojimi očmi opzaovali divja lastninjenja, neupravičeno bogatenje nekaterih posvečenih. Za posel in njegovo realizacijo so v podjetju zaslužni vsi, ne le lastnik ali manager! Medtem ko pri nas vidimo, da si le management odreže zajeten kos plačila, ostali pa se borijo za preživetje iz meseca v mesec. Tako stanje bo imelo za posledico le slab proizvod, nezadovoljne delavce in kupce in propad bo dokaj hitro tu. Izjema vsekakor so sindikati javnega sektorja, ki je prekomerno, neracionalno razbohoten, predvsem pa ni logike, da so njihove plače v povprečju višje od tistih v ustvarjalnih oz. pridobitnih dejavnostih. Oni le trošijo.

Resnica je tudi, da sedaj morano prodajati državno premoženje, ker so nas vse vlade do sedaj zadolžile do grla. Star vzhodnjaški pregovor velja: če nekomu daš ribo, bo sit enkrat, če ga pa naučiš loviti ribe, bo sit vse življenje. Po tem načelu tudi velja za prodajo ali ohranjanje podjetja: prodali bomo enkrat (in še to v slabem trenutku), poslej pa bodo dobičke uživali novi lastniki vsako leto! Če takšnega razmišljanja nismo sposobni dojeti in udejanjiti, potem naj gre država v stečaj! Seveda, ker sistem ne funkcionira, ker kriminalci v spregi s politiko in sodstvom niso ustrezno procesirani in kaznovani, karavana gre dalje. Čemu državni aparat in pravosodnje nista sposobna urediti bolniške sobice za Zidarja zaradi ustreznega kaznovanja in tudi vzgojnega primera drugim potencijalnim kršiteljem? Enako Bavčar? Tako pa se eden svobodno sprehaja vse do Švice, drugi pa najbrž po svojem lovskem revirju, nekaznovano, z nagrabljenimi miljončki vred, sindikati pa naj piskajo in se odrekajo z delavci vred. Halooo!

Tu dragi Cerar so tiste vrednote, o katerih stalno govoričite, dokončno poteptane, ni zaupanja ne v ljudi, ne v sistem, še manj v pravično sodstvo ali pravično kazen.

Še jamstva za grški dolg: kje so, v kakšni višini, smo jih plačali ali pa jih še moramo? Naj MF odgovori na vsa ta vprašanja in v pogajanjiz z drugimi EU članicami doseže, da tega ne plačamo, ker moramo najprej rešiti sebe! Če tega EU ne bi razumela, potem v EU nimamo kaj iskati!

In še in še ........ je takšnih zadev, Slovenija pa le nazaduje. Resnčno je zrela za stečaj. Žal in žalostno.

@ troublemaker - odlično! Se sicer z vsem ne strinjam, kupim pa marsikaj od tistega, kar si napisal! Imaš za razliko od našega predsednika vlade nek program. In odpiraš prave teme in dileme. Ponekod sicer ni odgovora, venda že vprašanja so del rešitve.

[komendator]
trzisnoresenje.blogs...kriza.html

Zanimiv link

Pizdarija je ratala za mariborskega ravnatelja in profesorico matematike. Če je res, da sta na davkoplačevalske stroške in ob uporabi družbenega inventarja opravljala zasebno dejavnost, tega ne morem ravno podpreti. Drugače pa nista nikomur škodovala. Kam lahko pripelje brezglavo snemanje/lupetanje, brez razmišljanja o možnih posledicah? Stereotip, da če poceni kupiš, potem drago plačaš, se je na nek način izkazal v tem primeru za pravilnega.

Kakšna žolčna debata se je razvila, pa so stvari v resnici več kot preproste.
Standard v državi je treba prilagoditi realnemu stanju. Mi pa živimo visoko nad zmožnostmi, tako posamezniki, kot država. Nikoli nismo določili nujnih prioritet, nikoli nismo premislili kaj v resnici nujno potrebujemo, da bom lahko živeli (preživeli) ne le mi, temveč tudi naši potomci, ki jih zadolžujemo brez milosti. In ko nam kdo natoči čistega vina, smo ogorčeni.
Torej je pravo vprašanje nekje drugje. Zadolževanje za velike infrastrukturne projekte je smiselno, če nam bodo ti povrnili vložek, seveda z vsemi svojimi učinki. Na primer drugi tir, če se bo Luka Koper res zato širila, če bo zato mnogo več delovnih mest, če bodo nastali logistični centri, če ... Vendar se moramo istočasno zavedati, da se bomo morali zato odpovedati čemu drugemu na drugih področjih. Naprimer nevzdržnemu preobsežnemu in prebogatemu sistemu šolstva, preobsežni lažni sociali, bogati zastonjski kulturi (pred vsem paradržavni) in tako naprej in naprej. Kot rečeno, postaviti si bo treba prioritete in to ne ideološke, temveč povsem ekonomske, glede na to, kaj nam bodo prinesle na dolgi rok.
In ja, kredite bo treba vrniti in to v celoti z obrestmi vred!

[Leffe]
Blaž, ni mi jasno, kaj vas moti: keynesianska politka na splošno, slovenska podvarianta javnih naložb kombinirana s korupcijo, sama korupcija ali vse skupaj.

Menim, da se glede korupcije oz. slovenskega načina izvajanja javnih naložb v infrastrukturo lahko hitro strinjava, da je nekaj gnilega v tej deželi.

Kapitalizem/tržno gospodarstvo danes več ne more preživeti brez stalnega zadolževanja. Brez zadolževanja ni gospodarske rasti, brez nje pa tak kapitalizem pade v nerešljive probleme. Sistem je prav tako globoko zasvojen z državnimi pomočmi, subvencijami in tiskanjem denarja ter posledično korupcijo. Brez korupcije ta sistem ne more in ne zna delovati. To je sistemska zadeva, ni nobena slučajna ali celo lokalna anomalija neke province.
Tisti veseljaki, ki sanjajo kako se (z varčevanjem) znebiti dolgov, pa ohraniti gospodarstvo živo, bi morali vedeti, da se takšni radikalni spremembi reče revolucija, rešitev pa prinese nek drug sistem, ki ni tržno gospodarstvo. Ponavadi se pomisli na komunizem, zato so taki veseljaki čisto navadni protikapitalistični elementi :)

[AndrejVNO]
> Ampak dolgove je treba nekoč vrniti, ne?

Državi ne. Države dolgov ne vračajo. Tako pač je. Odplačujejo obresti in refinancirajo. Ko zmanjka kandidatov za refinanciranje se dolg ne vrne, ampak odpiše. Temu se reče bankrot in ima veliko neprijetnih stranskih učinkov.

Zaradi takšne nelojalne konkurence je obseg državne porabe tudi zrastel na 50% BDP. Ne samo v Sloveniji. Se pa lahko proti temu borimo, dokler imamo volitve.

Kako si to predstavljaš, da se bo proti državni porabi na volitvah borila neka družba, kjer jih je polovica neposredno odvisna od tega? Se bodo borili upokojenci, brezposelni, dijaki in študenti, državno gospodarstvo in celo tisti del zasebnega sektorja, ki živi od subvencij ali državnih naročil?

[kugy]
Kakšna žolčna debata se je razvila, pa so stvari v resnici več kot preproste.
Standard v državi je treba prilagoditi realnemu stanju. Mi pa živimo visoko nad zmožnostmi, tako posamezniki, kot država. Nikoli nismo določili nujnih prioritet, nikoli nismo premislili kaj v resnici nujno potrebujemo, da bom lahko živeli (preživeli) ne le mi, temveč tudi naši potomci, ki jih zadolžujemo brez milosti. In ko nam kdo natoči čistega vina, smo ogorčeni.
Torej je pravo vprašanje nekje drugje. Zadolževanje za velike infrastrukturne projekte je smiselno, če nam bodo ti povrnili vložek, seveda z vsemi svojimi učinki. Na primer drugi tir, če se bo Luka Koper res zato širila, če bo zato mnogo več delovnih mest, če bodo nastali logistični centri, če ... Vendar se moramo istočasno zavedati, da se bomo morali zato odpovedati čemu drugemu na drugih področjih. Naprimer nevzdržnemu preobsežnemu in prebogatemu sistemu šolstva, preobsežni lažni sociali, bogati zastonjski kulturi (pred vsem paradržavni) in tako naprej in naprej. Kot rečeno, postaviti si bo treba prioritete in to ne ideološke, temveč povsem ekonomske, glede na to, kaj nam bodo prinesle na dolgi rok.
In ja, kredite bo treba vrniti in to v celoti z obrestmi vred!

Slovenca ne zanima vsebina, pomebna je forma.
Slovenec ne bo razumel, da je New deal iz puscave naredil najhitreje rastoce mesto v USA (Hoover Dam), ne bo razumel, da je Key West povezal s kontinentalno ameriko ali pa uredil namakanje novih kmetijskih zemljisc v povrsini 1/4 Slovenije..... ne, riba ka riba. Zaradi forme bo se vedno preprican, da pod "infrastrukturne projekte" spadajo Stozice,

Namen današnje kolumne je, da vsaj malo podvomite tudi o najnovejših čarobnih obrazcih MDS.

Kdo ne verjame MDS je komunajzar, ne glede ali se piše Vodopivec ali Mencinger.

MDS je eden najvišjih apostolov današnjega kapitalizma, kjer vlada finančna oligarhija. Njeni interesi so malo drugačni od naših, pogled iz perspektive svetovne tiskarne denarja pa tudi precej drugačen od našega, ki ta denar dobivamo po dolgoročno nevzdržnih pogojih, zato smo/bomo žrtve tega orožja za finančno množično uničevanje in zasužnjevanje.

Slovenca premaknejo pritlehne strasti in ne vsebina in ne forma. Ko je treba koga zajebati, sovražiti, tudi navijaštvo mu ni tuje, je tudi goreč vernik,...

Ena skrajnost podpira drugo. Lahko se na volitvah borimo za zmago demokratičnega socializma, pol se boš pa čudil? Ja, volitve so realnost, oblast je gola sila in razmišljujoči se tega zavedajo. Življenje je precej širša reč od gospodinjske ekonomske logike.

Mislim, da MDS premore precej večji intelektualni domet od povprečnega slovenskega publicista.

Ja, najbolje, da publicist postane minister. :)))

Kako pa ti razmišljaš? Tovariš, to pa ni na liniji!

Kako naj doktor psihologije razume makroekonomijo? Težko, pa še matematike tam niso predavali.

[inflacija123]
Kako pa ti razmišljaš? Tovariš, to pa ni na liniji!

Dokler so kitajski komunisti v Ljubljani si lahko upamo privoščiti malo več, jutri bo že drugače :)

[exarkun]
Ni važno kaj je ekonomsko sprejemljivo. Važno je kaj se da najbolje narediti znotraj politično sprejemljivega. Tu je glavni problem. Množice pač niso racionalne in zato ni važno kaj je najbolj prav ampak kaj se najbolje obnese brez, da dobiš revolucijo.

Ja in v tem so pri nas možnosti žal omejene, ker ljudje si ne želijo sprememb.

[vickibedi]
> [exarkun]
> Ni važno kaj je ekonomsko sprejemljivo. Važno je kaj se da najbolje narediti znotraj politično sprejemljivega. Tu je glavni problem. Množice pač niso racionalne in zato ni važno kaj je najbolj prav ampak kaj se najbolje obnese brez, da dobiš revolucijo.

Ja in v tem so pri nas možnosti žal omejene, ker ljudje si ne želijo sprememb.

Poglej stvar še z drugega konca. Ali misliš, da si Gospodarji, zgornji promil sveta, želi kakšnih sprememb?

Izgleda da smo v pravem ravnotežju, zgornji pizdijo nad previsokimi davki (ki jih itak ne plačujejo), spodnji pizdijo nad svojo zadolženostjo (ki se je itak ne morejo več znebiti), ampak vsi skupaj zadovoljno živimo do konca svojih dni ... :)

[Leffe]
/.../
Se sicer strinjam, da je slovenska realnost bližja grški. Vseeno pa ne bi mešal Keynsa in zadolževanja s korupcijo in našo folkloro kartelnih dogovorov in managerskih odkupov. Prvo je naloga makroekonomistov, drugo pa stvar organov pregona.

Z vsem sposštovanjem ... za tele ekonomske debate sem jaz bolj trde buče. Ampak v svoji elementarno preprosti ekonomski preproščini se vendarle vprašam: če se država zadolžuje za gargantovski projekt vrste TEŠ 6, tretjina do polovica tega denarja pa po korupcijsko spizdeno konča v zasebnih žepih (ki s projektom nimajo nič drugega, razen da so na široko podstavljeni), ima to nedvomno zelo velik učinek.

Kajti, tistih spizdenih 278 mio (verjetno pa še veliko več), bi lahko končalo najmanj v drugih infrastrukturnih projektih, ki bi vsaj teoretično lahko prispevali k blagodati države in njenega gosodarstva; tako pa so tista sredstva nepovratno izginila v zasebne žepe. Puf! - Rotniki, hilde, zidarji črnigoji in podobni iz nakradenega najbrž ne bodo financirali obnove cest ali gradnje 3. tira (ali pač ... z opranim denarjem čez obskurna podjetja/poštnepredale iz tujine, ki bodo predstavljena kot "Saj ste hoteli tuje investitorje, anede? Nate, tu jih imate!" - Grejt sakses.)


Povedano preprosto: megalomanske kraje državnega denarja, ko je vsak projekt preplačan za 20 - 50% (!), niso le stvar "korupcije in organov pregona", temveč imajo še kako velik vpliv na finančno stanje v državi, za nekaj let - ali celo rodov - naprej. Pa Keyns gor ali dol ...