Krizo je povzročil eksces v zasebnem gospodarstvu, ne pri državi. Tudi pri nas.

To lahko napišeš, če si tak frajer, da državne banke šteješ v zasebno gospodarstvo.

In kar se lepo sliši navzen kot ugašanje inferiornih proizvodov in odmiranje manj učinkovitih podjetij ter njihovo nadomeščanje z novimi, ima na žalost na makroekonomski ravni precejšnje posledice za brezposelnost in inflacijo ter stabilnost. Pomeni ponavljajoče se krize.

Žal alternativa, centralno planiranje, pomeni permanentno krizo.

Najbrž ni nobene dileme, da če se gospodarstvo ne more samoregulirati niti znotraj tega, kar počne danes, je še toliko težje verjeti v to, da bi gospodarstvo samo vedelo, kaj početi jutri.

Zato pa to zagotovo vedo politiki. Pred dvajset leti so vsi predlagali, naj se slovenska podjetja usmerijo v proizvodnjo hi-tech izpušnih sistemov, ultralahkih letal in naprednih igralnih aparatov.

Joke. Pred dvajset leti so, tako kot danes, vsi tumbali o lesu kot našem edinem naravnem bogastvu. Bloody shame.

Vse to je industrijska politika. In brez nje danes ne bi imeli ne ameriške računalniške industrije, ne satelitske navigacije, ne gensko modificirane hrane, ne sodobnih komunikacijskih storitev (Google, Yahoo), ne družabnih omrežij (Facebook, Twitter...) in ne sodobnih spletnih trgovin (Amazon).

Res slab primer. Seveda vse države dajejo denar za R&R. Bolj so razvite, več ga dajejo. Ampak ZDA so zagotovo med državami, ki se najmanj ukvarjajo z industrijsko politiko in nekimi nacionalnimi strategijami, pa prav tam nastaja največ inovacij in prebojnih podjetij.
Največja start-up meka je pa itak Izrael, ki nima nikakršne industrijske politike.

Da ne bom samo tečnaril, vse o slovenski SPS je zelo relevantno in upam, da bo prebral tisti, ki bi moral to prebrati.

Ne vem, zakaj je bil potreben tisti anti-market uvod. Kot da je treba glede tega v SLO koga prepričevati.

[BlazVo]
> Najbrž ni nobene dileme, da če se gospodarstvo ne more samoregulirati niti znotraj tega, kar počne danes, je še toliko težje verjeti v to, da bi gospodarstvo samo vedelo, kaj početi jutri.

Zato pa to zagotovo vedo politiki. Pred dvajset leti so vsi predlagali, naj se slovenska podjetja usmerijo v proizvodnjo hi-tech izpušnih sistemov, ultralahkih letal in naprednih igralnih aparatov.

Joke. Pred dvajset leti so, tako kot danes, vsi tumbali o lesu kot našem edinem naravnem bogastvu. Bloody shame.

Ja in skoz nam tumbajo, da se moramo usmeriti v visoke tehnologije oz. izdelke z višjo dodano vrednostjo. Sem pred kratkim kupil eno navadno lopato. Pa je bila Made in Germany. Vključno z ročajem. Niti navadnega lesenega štila nismo sposobni izdelati po konkurenčni ceni, pa sanjamo o lesno predelovalni industriji. A Nemcem pa ni pod čast delati lopat, namesto hi-tech izdelkov? No mogoče pa jim sedaj gospodarska rast pada, ker ne poslušajo nasvetov naših ekonomistov.

Včeraj je Fraport nakazal veliko denarja državi. In kje je končal ta denar? Seveda v praznem državnem proračunu in bo porabljen za tekočo proračunsko porabo. Niti ene besede o namenski uporabi tega denarja. Veliko jih še vedno misli, da pri nas delovna mesta izginjajo zato, ker nekakšen tujec kupi podjetje ali domači tajkun uniči podjetje, res tudi tega je, pa vendar nepomembno. Poglejmo npr. avte, ki jih bodo kmalu izdelovali 3D tiskalniki, pravzaprav roboti in računalniki jih bodo na printerju izprintali, kot časopis. Delovna mesta izginjajo in bodo izginjala. Ostajajo nam samo inovacije, izdelava nečesa, kaj v tem trenutku nihče drug ne ve, oziroma se ni tega spomnil. Pravzaprav je potrebno najti nekaj, kaj ljudje potrebujejo oz. bodo potrebovali...pa še nekaj sreče je potrebno imeti in državne pomoči prav tako. Še enkrat, kje je končala kupnina od Aerodroma? Zakaj ni končala v »Skladu za razvoj naprednih tehnologij«, ki bi financiral zasebna podjetja in univerze, kjer bi razvijali ključne tehnološke inovacije, razvoj biotehnologije, sodobne komunikacijske storitve, bazične komponente, umetno inteligenco..., seveda, zveni znano. Sprašujemo se v kateri proračunski greznici bo končala kupnina od Telekoma, NKBM, Petrola...????

To, da smo pustili gospodarstvu proste roke, je privedlo do krize.

Če se skoncentriramo zgolj na Slovenijo. O državnih firmah se verjetno ni treba pogovarjati v stavkih, kjer sta omenjena trg in gospodarstvo. Kaj je to tržno gospodarstvo po Slovensko in v zgodbo katerega, smo bili vpleteni vsi, je leta in leta demonstriral Telekom. Pri vseh ostalih gre za dokaj podobne zgodbe, ki jih nismo vsi občutili enako. Torej, če JPD misli na takšno gospodarstvo, potem se s citiranim stavkom povsem strinjam. Pustiti proste roke državnemu gospodarstvu na takšnem trgu kot je bila (in še je) Slovenija po osamosvojitvi je isto, kot vse skupaj dati v roke najhujši mafiji.

Kar se tiče "sprivatiziranih" firm pa je Slovenija (ob neizvedbi politične lustracije in privatizacije bank) v začetku devetdesetih, še pred sprejemom privatizacijskih pamfletov, naredila največje možno sranje, ker ni zapisala kar direkt v ustavo stavka s podobno vsebino: vsem bankam delujočim na področju RS se kot zavarovanje za kredite prepove sprejemanje lastniških deležev podjetjij in premoženj podjetij, ki so bile lastniško preoblikovane iz družbenega v privatno pred manj kot 25 leti.

To, da smo pustili gospodarstvu proste roke, je privedlo do krize.

Kdo smo to mi, kje smo to gospodarstvu pustili proste roke in ali ne bodo zdaj profesorji EU s programom intelektualne pomoči gospodarstvu vse rešili? ;)

Težave finančnega in bančnega sektorja seveda na drugi strani bilance koreninijo v ekscesnih investicijah zasebnega gospodarstva.

Aja? Doslej smo nekako menili, da je za poslovno uspešnost banke odgovorna banka, da je ocena tveganj del njenega core biznisa. Zdaj pa vemo, da so v bistvu le vodovod oz. denarjevod in da niso odgovorni ali krivi za svoje težave; ampak so za težave bank in popolno nesposobnost regulatorja krivi komitenti...in zato je edino logično, da ti isti regulatorji trdo primejo še njih. Ker, hej, potem imamo model, ko nihče več ni odgovoren za težave. In torej težav ne more biti. :)

[tstih]
> Težave finančnega in bančnega sektorja seveda na drugi strani bilance koreninijo v ekscesnih investicijah zasebnega gospodarstva.

Aja? Doslej smo nekako menili, da je za poslovno uspešnost banke odgovorna banka, da je ocena tveganj del njenega core biznisa. Zdaj pa vemo, da so v bistvu le vodovod oz. denarjevod in da niso odgovorni ali krivi za svoje težave; ampak so za težave bank in popolno nesposobnost regulatorja krivi komitenti...in zato je edino logično, da ti isti regulatorji trdo primejo še njih. Ker, hej, potem imamo model, ko nihče več ni odgovoren za težave. In torej težav ne more biti. :)

Gospod profesor PIVO & Klobasa je zopet udaril s svojimi umotvori.

PS Jaz res ne vem, kdo je tem šarlatanom dal doktorat in profesuro.

Včeraj sem gledal enega pravnika, ki je vodil eno sejo, danes pametuje pa en ekonomist.

Kamorkoli v evropskih državah (z delno izjemo Grčije) boste pogledali, boste videli, da so bile fiskalne politike in javni dolgovi pred krizo vzorni. Proračunski saldi so bili večinoma pozitivni ali vsaj izravnani, javni dolgovi pa na rekordno nizkih ravneh. Krizo je povzročil eksces v zasebnem gospodarstvu, ne pri državi. Tudi pri nas.

A ne me jebat, no. A to EF ali FDV razlaga? Slovenija je imela od osamosvojitve enkrat proračun na pozitivni ničli, vsa ostala leta deficit, javni dolg pa je rasel ves čas, skupaj z javno porabo in javnim sektorjem. Zdaj pa zoprno vprašanje - zakaj smo mi sploh v krizi, če smo pa ves čas vse delali prav? In seveda, zakaj tisti, ki so ves ta čas počeli vse narobe niso?

Najbrž ni nobene dileme, da če se gospodarstvo ne more samoregulirati niti znotraj tega, kar počne danes, je še toliko težje verjeti v to, da bi gospodarstvo samo vedelo, kaj početi jutri.

To je sicer izvrsten argument tudi proti demokraciji. Problem je le v tem, da so alternativa klovni, ki se trenutno prepucavajo, kdo bo komisarka, ker so se neki drugi klovni odločili, da mora imeti Y kromoson. In zdaj, najbrž tudi ni nobene dileme, da omenjeni ob asistenci profesorjev EF, FDV in FF ne morejo regulirati gospodarstva, kamoli vedeti kaj početi jutri? Kot bi dejal Churchill: tržna arbitraža je pri usmeritva državne ekonomije najbrž najslabši sistem, razen vseh drugih, ki smo jih doslej preizkusili. Dovolj se je ozreti po tistih panogah, ki nam generirajo najvišjo rast in to primerjati s strategijami profesorjev; pa ima človek smeha za cel teden.

[tstih]
> Kamorkoli v evropskih državah (z delno izjemo Grčije) boste pogledali, boste videli, da so bile fiskalne politike in javni dolgovi pred krizo vzorni. Proračunski saldi so bili večinoma pozitivni ali vsaj izravnani, javni dolgovi pa na rekordno nizkih ravneh. Krizo je povzročil eksces v zasebnem gospodarstvu, ne pri državi. Tudi pri nas.

A ne me jebat, no. A to EF ali FDV razlaga? Slovenija je imela od osamosvojitve enkrat proračun na pozitivni ničli, vsa ostala leta deficit, javni dolg pa je rasel ves čas, skupaj z javno porabo in javnim sektorjem. Zdaj pa zoprno vprašanje - zakaj smo mi sploh v krizi, če smo pa ves čas vse delali prav? In seveda, zakaj tisti, ki so ves ta čas počeli vse narobe niso?

Sem šel enkrat začunat rast proračuna od 1991 pa do 2010 (ali 2011 se ne spomnim več)

Na osnovi uradnih podatkov je bila kumulativna rast vsako leto 20 let zapored med 16 in 17%.

Skratka prvi proračun leta 1991 ni nil niti 1 miljardo €, proračun 2010 pa 10 milijard €.

Sedaj pa računajte, v kateri branži imajo podjetja tako rast.

[tstih]
...Problem je le v tem, da so alternativa klovni, ki se trenutno prepucavajo, kdo bo komisarka, ker so se neki drugi klovni odločili, da mora imeti Y kromoson. In zdaj, najbrž tudi ni nobene dileme, da omenjeni ob asistenci profesorjev EF, FDV in FF ne morejo regulirati gospodarstva, kamoli vedeti kaj početi jutri?...

Pravzaprav ne sme imeti Y kromosoma, ampak to ni bistvo. Te občudujem, da si sploh prebral do konca.

Pri meni se je tu nehalo:

Pomislite samo na silne subvencije, ki jih je nemška vlada namenila za obnovljive vire energije in posledični vzpon fotovoltaične industrije.

Denar EU davkoplačevalce se je s kontejnerji vozil na Kitajsko, kjer so vse prej kot v ekološko vzornih tovarnah proizvedli večino panelov. A če se onesnažuje na Kitajskem, potem je to v EU še vedno zeleno?
Da o bumerangu v obliki nekonkurenčnosti industrije zaradi dražje energije niti ne začnem. Razen, če je profesor mnenja, da denar za subvencije raste v bankomatih.

PS: čakam samo še na kakšno pripombo o multiplikativnih učinkih - čeprav cvet EF-ja še vedno ni izračunal pozitivnih multiplikativnih učinkov naložbe v TEŠ6