jaz bi vse oblike dela obdavčila enako in enake pogoje, vendar pa bi te pogoje poenostavila in drastično zmanjšala prispevke. Fleksibilen trg dela bi pomenil, da bi se za dobre delavce delodajalci pulili in bi lahko postavljali svoje pogoje. Zato bi se pa toliko bolj morali potruditi slabši delavci, ki se sedaj skrivajo za zakonodajo, ko je treba kaj naredit.

Lepa ideja, žal pa je to pri SD-jevski in salonski kamarili neizvedljivo, saj morajo vendar ščititi interese svojih grabežljivih mecenov ter birokracije in idejo o ljudstvu enakem v revščini!

"Ne jahajte nas z birokracijo, da bomo lažje rasli in zaposlovali"

na tem mestu najprej prijazno pokimam tistim v javnem sektorju in se posebej javni upravi, ki tam dobro opravljajo svoje delo in od tega dela se kdo drugi kaj ima. vem, da obstajajo.

vendarle pa lahko maso raznih zakonov, predpisov, pravilinkov gledamo tudi kot make-work projekt za tiste v js, ki so v bistvu nezaposljivi. katerih domet je, da so prekladaci papirja, ki nima smisla, ker s smislom tkoaltko ne bi znali delati.

in to je problem. kajti taksna oblika boja proti nezaposlenosti ima direktne posledice za vsakodnevno zivljenje drugih. ki so se prav tako prisiljeni gibati (ali izogibati) v takem manevrskem prostoru, kot ga vsi make-work paragrafi ustvarjajo.

(pozor - ni problem to, da obstaja js. problem je, da so taki ljudje nastanjeni v js.)

pa jih odpustimo!

jah... lahko. ampak bodo se vedno zivi, se vedno imeli potrebe in se vedno bodo volilci. ocitno.

kaj potem naredis s tako populacijo, ki v bistvu ni za nikamor v smislu, da je ne mores zaposliti za nic takega, kar bi kaj pozitivnega prinasalo?

lahko je samo tako rekoc v penziji, ali sociali, kar je proracunsko podobno.

tako da je operativna izbira:

- ali trpeti posledice tega, da je js med drugim oblika nizanja nezaposlenosti;

- ali gledati, kako nekdo, od katerega nic ni, lepo sedi in prejema denar, ti ga moras pa sam pridelovati (kar efektivno pomeni, da se splaca biti nesposoben; in tudi tisti, ki jim recemo nesposobni, so ponavadi sposobni vsaj ugotovitve, kaj se jim za svoj zep splaca);

- tretja varianta je zamenjati ljudstvo, kar se tipicno lazje doseze s premikom sebe kot ljudstva.

nic od tega ni prav super, kajneda. ampak tako pac je.

naj omenim se, da ne glede na mnoge zgodbe o tem, kako da je zs nekaj cisto drugega kot js, vsekakor taksne situacije obstajajo tudi v zs.

zlasti v primeru, ko sta lastniska in upraviteljska funkcija loceni ali pa je lastniska raztrescena v tri krasne; podjetje pa je dovolj veliko. torej pravzaprav kadarkoli, ko gremo nad velikostno raven malega druzinskega podjetja.

vendar to nima tako direktnih posledic za vse druge, kot jih ima v js.

(ja, bc, o tem smo se tukaj ze pogovarjali :)

Saj je kar nekaj instrumentov za discipliniranje raznoraznih zalegačev - delovna uspešnost, normiranje, materialna in disciplinska odgovornost, itd. Vendar je to treba brezkompromisno izvajati.
Pred časom mi je znanec, sicer vodja pomembne službe v JS v pogovoru potožil, da bi v primeru poizkusa uporabe katerega od navedenih instrumentov discipliniranja, združno vsi - tudi politika, nemudoma udarili po njem in bi na koncu on bil tisti, ki bi moral zapustiti službo.

Lep prispevek. In dejstva so črno na belem: EDINO UPANJE sta stranki SDS in NSi! Pika!

[crt]
"Ne jahajte nas z birokracijo, da bomo lažje rasli in zaposlovali"

na tem mestu najprej prijazno pokimam tistim v javnem sektorju in se posebej javni upravi, ki tam dobro opravljajo svoje delo in od tega dela se kdo drugi kaj ima. vem, da obstajajo.

vendarle pa lahko maso raznih zakonov, predpisov, pravilinkov gledamo tudi kot make-work projekt za tiste v js, ki so v bistvu nezaposljivi. katerih domet je, da so prekladaci papirja, ki nima smisla, ker s smislom tkoaltko ne bi znali delati.

in to je problem. kajti taksna oblika boja proti nezaposlenosti ima direktne posledice za vsakodnevno zivljenje drugih. ki so se prav tako prisiljeni gibati (ali izogibati) v takem manevrskem prostoru, kot ga vsi make-work paragrafi ustvarjajo.

(pozor - ni problem to, da obstaja js. problem je, da so taki ljudje nastanjeni v js.)

pa jih odpustimo!

jah... lahko. ampak bodo se vedno zivi, se vedno imeli potrebe in se vedno bodo volilci. ocitno.

kaj potem naredis s tako populacijo, ki v bistvu ni za nikamor v smislu, da je ne mores zaposliti za nic takega, kar bi kaj pozitivnega prinasalo?

lahko je samo tako rekoc v penziji, ali sociali, kar je proracunsko podobno.

tako da je operativna izbira:

- ali trpeti posledice tega, da je js med drugim oblika nizanja nezaposlenosti;

- ali gledati, kako nekdo, od katerega nic ni, lepo sedi in prejema denar, ti ga moras pa sam pridelovati (kar efektivno pomeni, da se splaca biti nesposoben; in tudi tisti, ki jim recemo nesposobni, so ponavadi sposobni vsaj ugotovitve, kaj se jim za svoj zep splaca);

- tretja varianta je zamenjati ljudstvo, kar se tipicno lazje doseze s premikom sebe kot ljudstva.

nic od tega ni prav super, kajneda. ampak tako pac je.

naj omenim se, da ne glede na mnoge zgodbe o tem, kako da je zs nekaj cisto drugega kot js, vsekakor taksne situacije obstajajo tudi v zs.

zlasti v primeru, ko sta lastniska in upraviteljska funkcija loceni ali pa je lastniska raztrescena v tri krasne; podjetje pa je dovolj veliko. torej pravzaprav kadarkoli, ko gremo nad velikostno raven malega druzinskega podjetja.

vendar to nima tako direktnih posledic za vse druge, kot jih ima v js.

(ja, bc, o tem smo se tukaj ze pogovarjali :)

Je še ena možnost, UTD. Če imaš UTD in je notri skrita sociala, proračunsko pomeni rezanje v JS čisti plus.

Recimo, da je UTD 200 EUR na prebivalca, letno torej 4,4 mlrd. Kje lahko potem režemo ostalo socialo?

-pokojnine, ločimo lahko del pokojnine kot vplačano pravico in (trenutni) del pokojnine kot socialni transfer. Če je zdaj socialnega korektiva 1,5 mlrd letno, najbrž 750 mio prihranka ni preveč optimistična napoved. Sicer pravilno bi bilo 1,5 mlrd prihranka :)
-ukinemo ali vsaj prepolovimo otroške dodatke, socialno pomoč (ki zdaj itak znaša 270 EUR), sofinanciranje vrtcev, štipendije, verjetno je še kaj, pojma nimam o sumi
-glede na to, da je zaposlenih v sektorju država 40% več kot leta 1991, voila, znižanje za 15% se ponuja samo po sebi, spet lep prihranek. Spet, kot pri pokojninah, prav bi bilo znižanje za 30% :)
-ker lahko zaradi UTD-ja znižamo minimalno plačo, lahko režemo pol subvencij, tj. vsaj 300 mio, zakaj ne vseh.

Recimo, da od oka proračun prihrani med 1,5 in 2 mlrd letno. Ostane še 2,4-2,9 mlrd, ki jih potrebuje.

To je 6,7-8% letnega BDP. To se pa vzame iz zraka, torej naštanca :)

Še vedno je, kot je tekla debata včeraj, znotraj normalnih okvirov in daleč od Venezuele ali Topčiderja. In če gre UTD na debetno kartico, kjer po tridesetih dneh zapade, mamo še fino napumpano potrošnjo.

P.S. Da o plusih za gospodarstvo in ljudi, ki bi jih zmanjšana birokracija (to je sicer praktično utopija, ampak manj ljudi bi teoretično pač bilo prisiljeno v manj make-work projektov) in nižji minimalec prinesla, ne govorim.

P.P.S. Pa še ena zvita je tu, da potem ljudi morda lahko prepričaš, da ta UTD mora nekdo plačevati in je najbolje, da to prevalimo na zlobne tujce, torej da privatiziramo čim več čim hitreje...