V raketo pa na luno vse skupaj in denar davkoplačevalcev bo ostal neporopan !

Potrebno je pogledati predvsem pozitivno plat.
Popoldansko delo večinoma opravijo dopoldne, redno delo pa namesto njih kvalitetneje opravijo asistenti.

Mislim , da bi g.pravnik in profesor Miro Cerar, ki je prevzel odgovornost za stanje v državi in , ki razglaša etično držo kot osnovo sanacije mentalnega stanja države, dolžan začeti to držo uveljavljati znotraj pravniških krogov in najprej pri eminetnih piscih strokovnih podlag za zakone, seveda po naročilu in plačilu nesposobne državne uprave in taistih razlagalcih teh zakonov, seveda po novih naročilih nesposobne uprave!

[FIN-259198]
Potrebno je pogledati predvsem pozitivno plat.
Popoldansko delo večinoma opravijo dopoldne, redno delo pa namesto njih kvalitetneje opravijo asistenti.

Ja tako nekako, zato sta baje Pličanič in Pirnat s strani študentov med najslabše ocenjenimi profesorji(*). Pač ne utegnegeta dobro opravljati pedagoškega dela dopoldne, ker rabotata drugo hudo dobro plačano delo. Ampak, ko enkrat pravniški arbajterji zasedejo eminentno pozicijo rednega profesorja, ni več boga, ki bi jih lahko spravil s prestola. Nekakšna anomalija našega univerzitetnega sistema pač, ane?

(*) profesorji.net/profe...-mencinger

Borut Bratina je izredni profesor za področje gospodarskega prava na ekonomsko-­poslovni fakulteti Maribor. Pogosto se znajde v nadzornih svetih podjetij, tako nadzira Banko Koper in Perutnino Ptuj. Skupaj z Dušanom Jovanovičem je soustanovitelj zasebnega zavoda Inštitut za ekonomsko in korporativno upravljanje (lani 120 tisoč evrov prihodkov in 15 tisoč evrov izgube)....

ivon, 12.9.2013
"Navzkrižno lastništvo je glavni krivec za katastrofalno korporativno upravljanje podjetij in bank, kjer so se prijatelji iz omrežja Foruma 21 medsebojno dolga leta nadzorovali in si seveda predvsem gledali skozi prste.

Kdo je Borut Bratina in podobni doktorji, profesorji (Dušan Jovanovič...), "eminentni strokovnjaki", ki nastopajo v različnih zgodbah-konfliktih interesov, podobno kot "strokovnjaki" člani EIPF, le da prihajajo z Univerze v Mariboru.

Mariborski holding POM-INVEST, ki je nastal leta 2001.... in je odigral vidno vlogo pri številnih prevzemih, je v začetku 2012 končal v stečaju.
Družba, ki so jo leta 2007 preko družbe Pomhold prevzeli Ivan Vizjak, Rafael Kos, Goran in Dejan Golubić, BORUT BRATINA,...., družba Opus Invest, ki jo vodita Matjaž Rutar in Branko Šibakovski, ter predsednik nadzornega sveta Nove KBM DUŠAN JOVANOVIĆ,
je za seboj po prvih ocenah pustila okoli 30(!) milijonov evrov dolgov, medtem ko se vrednost premoženja ocenjuje na manj kot 15 milijonov evrov.
Poleg Nove KBM, ki naj bi ji Pom-Invest dolgoval okoli sedem milijonov evrov, sta med večjimi upniki še Banka Celje in PROBANKA ter v nekoliko manjši meri FACTOR banka................."

Tako imenovane izkušene, kredibilne osebe so se torej pojavljale v mnogih zavoženih tajkunskih zgodbah in
danes jih, njihove izgubljene milijone bomo pokrili vsi davkoplačevalci, zopet najdemo med .............

Kaj pa najeminentnejši praviški tajkun Alojzijus U., ki skupaj z Biserno ženo pobira harač na družbenih(državnih ?) firmah? Ste namenoma pozabili nanj, ali pa je MOL to zahtevala?

[drmedicine]
Kaj pa najeminentnejši praviški tajkun Alojzijus U., ki skupaj z Biserno ženo pobira harač na družbenih(državnih ?) firmah? Ste namenoma pozabili nanj, ali pa je MOL to zahtevala?

Na Lojzeta Udeta nisem pozabil, ni toliko v gospodrsko svetovalni funkcij, je bolj podpornik Zorana Jankovića.

Ni največji problem, da profesorji dodatno služijo.
Najhujše je, da nihče od teh v resnici ne more nikomur nič koristnega svetovati.

Pličanič, Ivanjko, Bratina, Kocbek. Lepo vas prosim.

Lahko samo svetujejo, kako razlagati nekvalitetne, nejasne zakone, ki so jih sami pisali ali pomagali pisati, ali kako najti luknje v njih.

[BlazVo]
..., ali kako najti luknje v njih.

predvsem to.

Iz aplikacije supervizor je razvidno, da prihodke ustvarja s pravno fakulteto, ministrstva...

Glavni "keč" je ravno v tem.
Prihodke ustvarjajo z državo (to se vidi iz supervizorja) in državnimi firmami (to s ne vidi iz supervizorja). V kolikor bi se tudi "delo" z državnimi firmami videlo iz supervizorja, bi se našel obvod. XY bi "delal" za državno firmo, oni pa za XY.

Jasno. Skupni imenovalec vseh je seveda skrb za močno državo, močno javno šolstvo, državno lastnino, ki mora biti oh in sploh skrbno, pregledno, transparentno, prozorno, blablabla upravljana.

ps
Pubeci na spisku v članku. Prav imate. Budale je treba nategovati do konca in naprej!

Jah, to je pa ja enostavno razmejiti; ko profesor nima ničesar na fakultetnem urniku oz. nima drugih obveznosti do fakultete ali univerze, lahko piše mnenja in v nasprotnem pač ne!

Ni prvič, da sem kakšen zastonjarski žeton žrtvoval za igro s skoraj zagotovljeno izgubo. A me je pri tem Onehand Janezu vseeno razjezila tale cvetka:

Komentar Financ: Profesorji (prava) imajo vso pravico, da svetovalno delujejo kot podjetniki. Bi pa bilo z vidika mešanja in razmejitve zasebnega in javnega pregledneje, če bi se odločili bodisi za podjetništvo bodisi za akademsko kariero. Kot podjetniki bi fakultetam za pedagoške storitve izdajali račune.

Samo zaradi preglednosti? Kaj imata pri tem javno in zasebno? Mar lahko komercialist zasebnega Simobila popoldan komercializira za zasebni Tušmobil? Sme nekdo iz prodajne službe v zasebnem VW čez vikend malo skrbeti še za prodajo zasebnega BMW? Imate na Financah čisto zamegljen pogled na trg, konkurenco, enake pogoje poslovanja, ali kaj? Klinc pa takšni samozvani nasledniki rokodelskih novic!!!

Profesorji imajo lahko popolnoma enako pravico, da dodatno služijo denar na delovno-strokovnem področju svojega javnega delodajalca kot to velja za zaposlene v zasebnem sektorju oz. realnem gospodarstvu. To pomeni, da lahko delajo nadure, vlečejo dodatke ali honorarje preko fakultete in njenih inštitutov. Ne bi pa smeli - nikoli in nikjer - sedeti na dveh stolčkih in ob tem morda javno razglabljati o etiki, morali in pravičnosti!

Poleg tega ste ime ene Pirnat-Pličanićevih firm zavajoče navedli samo v skrajšani obliki. Daljši naziv se glasi "IJU inštitut za javno upravo consulting d.o.o., družba za svetovalno dejavnost", kar je začuda neverjetno podobno firmi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, katere pravni zastopnik je isti kot one druge zasebne. In greste mimo tega kot smeltovska karavana mimo lajajočih psov. Imata morda Peter in Simona svojo firmo Časnik Finance consulting d.o.o.? Zakaj ne? Saj v tem primeru ne bi bilo nobenih nejasnosti med javnim in zasebnim!

Menim, da sem tukaj že dovolj argumentirano razložil, zakaj je ta retardno-tranzicijska dvoživkarska praksa družbeno silno krivična in gospodarsko škodljiva. Kljub temu ponavljam:

Če ste v dvomih in vas obhajajo strahovi, se zatecite po pomoč na Inštitut za javno upravo na PF UL. Če dobite na telefon Šefa, s katerim se boste dogovorili, da vam bo "zrihtal" pravno tolmačenje, ne bodite presenečeni, ko vas bo vprašal še, čigavo fakturo imate rajši: od IJU PF UL, IJU Consulting d.o.o., DSJU d.o.o. (slednji brez zaposlenih, torej brez plačevanja socialnih prispevkov) ali kar Rajko Pirnat s.p.
To je menda normalno, kadar imate posla z vedno dežurnim zimzelenim pravnim tolmačem informativnih oddaj javnega zavoda RTV SLO, vidnim univerzitetnim profesorjem, ki je čisto mimogrede tudi nekdanji mentor, strokovni tovariš, pedagoški soborec in dvojni 50:50 poslovni partner sedanjega pravosodnega ministra.

Kot poslovni model ni napačen. V eni osebi centralizirana uprava, en marketing, ena blagovna znamka, ki pokrijejo specifiko dveh ciljnih skupin kupcev. Vse poti vodijo k vsevednemu in vsenavzočemu R.P., ki potem fakturiranja storitev za javni sektor naroči pri javnem, za zasebni sektor pa zasebnem inštitutu. Za mejne primere, recimo v izogib koliziji interesov pri izdelavi mnenj za dve nasprotni strani, imata s prijateljem v ognju še dve dodatni železi. Lahko je biti liberalno tržen v državnih svislih ob državnih jaslih.

Ampak ti privatni firmi za problematiko javne uprave, katerih drugi polovičkar je še en od vekomaj javni uslužbenec Rajko Pirnat, tudi v letu 2013 nista imeli nobenega zaposlenega, nobenega stroška za plače in socialne prispevke. Vendar sta firmi brez lastne delovne sile lansko leto skupaj naklepali za 275 jurjev prihodkov, 168 jurjev čistega dobička in imata za 0,55 milijona bilančnega dobička. Zadeva zelo spominja na pekarno Mišmaš, ki jo toplo priporočam za večerno branje brez otrok. Namesto pobalina v tej pravljici bolj prepričljivo nastopa zoprna Jedert.

Če to pravi direktor podjetja za trgovino in posredništvo pri prodaji lesa, ki je brez enega samega zaposlenega v treh letih z 0 prilezlo na 400 kEUR prihodkov iz prodaje, bo gotovo držalo.
Zakaj se pri nas nič ne splača? Mogoče je ovira, če se slabo produktivni javni uslužbenci popoldan (hujši primerki pa tudi med delovnim časom) ukvarjajo s podjetništvom - za priboljšek.
Čisto možno, da gre zaradi zelo razširjenih imen za nepovezane osebe, a vendar ne gre pa izključiti možnosti, da gre za še eno slovensko zgodbo o popoldanskem podjetništvu ob državni službi. Imeni obeh prokuristov te firme brez zaposlenih iz Šentjurja pri Celju se najde tudi v dveh javnih službah: revirnega gozdarja v Šentjurju in svetovalke za upravne postopke in prekrške v celjski enoti carinske uprave.

Zasebni podjetnik nima "dopoldansko-službenega" dostopa do tolikšne količine strokovne literature in raznih baz podatkov kot profesor-raziskovalec na (javni) fakulteti. Vse to mora plačati sam iz svojih prihodkov, strokovna literatura pa ni ravno poceni. Čeprav z njo v veliki meri služijo dvoživke in plagiatorji.

Zasebni podjetnik mora imeti in plačevati kakšne poslovno-delovne prostore, gospodom profesorjem tega ni treba. Če hočem dobiti IJU consulting ali DSJU d.o.o. sicer lahko pošljem navadno pismo na poštni naslov, ki je naveden v javnih evidencah (telefona, e-maila, spletne strani ni!), lahko pa se po hitrejši in bolj običajni elektronski poti obrnem na javnega profesorja na javni fakulteti, ki skrbi, da ima telefon, email, zvezo z internetom itn. Najde se tudi takšen javno-koritniški primerek, ki ima za svoje popoldansko podjetništvo v javnih evidencah naveden kar javno-služben email in GSM.

Zasebni podjetnik nima dostopa do medijev, kjer bi v elitnih terminih kot vrhunski strokovnjak tolmačil to in ono, ampak se mora tržiti drugače, dražje. Znate izmeriti tržno vrednost mnogih TV nastopov javnega prof. dr. Rajka Pirnata, ki so bili tudi brezplačna reklama za njegovo mnogotero privatno dejavnost? Isto velja za ostale primerke dvoživk, ki nam jih (zlasti nacionalni) holivudarji servirajo kot dnevno pičo.

Dvoživkanje ni nič drugega kot zasebno natikanje socialne kapice. In to predvsem za tiste, ki niso na nobenem tržnem prepihu, ampak v vrtincu intrig ob državnem zapečku. Zato takšne pravno-konzultantske firme praviloma nimajo zaposlenih, imajo pa prijavljeno oddajanje nepremičnin, vozil in plovil in podobne čisto nestrokovne in neakademske zadeve. Te omogočajo davčne optimizacije, med drugim menda tudi plačevanje ogrevanja zasebne hiše, ker je tam pač prijavljen nek popoldanski s.p. ali d.o.o.. Ampak poslovnemu časniku tako evidentne stvari niso razvidne, vam jih mora razlagati nek pobalin.

Seveda pričakujem, da boste današnji raziskovalni podvig nadaljevali z opisi podjetniških dvoživk tudi med drugimi profesorji in javnimi uslužbenci. Velik del te "javne sfere" je podoben močvari ali pa kar gnojni jami. Vse skupaj ustvarja lažen vtis, da rabimo manj države. V resnici je rabimo veliko več, ampak takšne, ki res deluje, ki deluje dobro in izključno v javno dobro. (Amphibien Raus!)

Začeti bi moral pri sebi in vseh tistih poslancih in članih vlade ter državnih sekretarjih, ki hočejo sedeti an dveh stolčkih, kot recimo svobodna gledališka umetnica Violeta Tomič in mnogi drugi.
Ali naj delajo v dobro davkoplačevalcev in državljanov, ali pa naj lepo pošteno povedo, da jim politika predstavlja je sredstvo izboljšanja njihovih osebnih materialnih razmer. AMpak dokler bomo imeli tako bedast sistem, bodo v Parlamentu vedno modeli, ki so sicer nezaposljivi ali pa težko zaposlivi ali pa (bog se nas usmili) profesorji raznih fakultek, ki proizvajajo nesposobne in nezaposlive diplomante, magistre in doktorje.
Tiste pozitivne ničle pri poslovanju pa so lopovščina, ki jo dopušča nesposobna davkarija, ki kakega vulkanizerla še uniči, pri takih kirifejah pa odpove. Kakšne stroške ima nekdo za pisanje pravnega mnenja? Dvotedensko bivanje na Bahamih, da meditira in potem lažje piše, ali plačilo zobne proteze za taščo? Kdo bi vedel. Je pa umetnost pri taki dejavnosti naklepati za 100% računov, vsaj v primeru, ko davkarija ni slepa.