Uau, ne vem če prav razumem, ampak če bodo naši ministri oziroma državne banke prepoceni prodali premoženje, se jih bo dalo tožit oziroma bo NPU in specializiranio DT proti njim uvedel preiskavo?

[koperoktober]
Uau, ne vem če prav razumem, ampak če bodo naši ministri oziroma državne banke prepoceni prodali premoženje, se jih bo dalo tožit oziroma bo NPU in specializiranio DT proti njim uvedel preiskavo?

Ne bi enačil..
Prodaja se praviloma vedno po nekih pravilih, pri Lagardovi sicer piše malomarnost ampak to je blesarija.. a se je grdo podpisala, a je bil štempelj postrani....gre prej za zlorabo položaja in morebiti za prekoračenje pooblastil v škodo proračuna/davkoplačevalcev.

Pri nas bi recimo tak postopek teoretično lahko sprožili proti Jazbecu, guvernerju BS...to je zdaj recimo zelo aktualno..naložil je vladi, da s proračunskimi sredstvi (davkoplačevalskim denarjem) rešuje NLB, ki dokazljivo posluje negativno vrsto let..če se je že odločil, da zadolži otok otroke, potem bi moral banki tudi naložiti časovnico in višino izplačil dividend, da davkoplačevalci ta denar dobijo nazaj v proračun..
Ker pa je moralni hazarder, je to kar sem napisal samo v Utopiji.

Kjer je denar, tam je tudi drek.

[vickibedi]
Kjer je denar, tam je tudi drek.

ja, sej, un brez dnarja se težko ornk userje..

To je resno tveganje, ki se mu izpostavljajo tisti, ki v imenu države vodijo privatizacijo podjetij v državni lasti (uradniki na ministrstvih, zaposleni v SDH in KAD). Kadarkoli 15 let (zastaralni rok) po izvedeni prodaji se jim lahko očita kaznivo dejanje nevestnega dela, na primer za to ker so podjetje A prodali po tržni ceni 100 EUR za delnico, če je pa potem čez nekaj let vidno, da je podjetje vredno (po tržni ceni ali pač tako ocenjeno s strani cenilcev) vredno 150 EUR. Torej se jim očita, da so "oškodovali" državo za 50 EUR kupnine po delnici.

Iz časovne razdalje nekja let je jasno, da bi bila morda cena drugačna, oz. po bitki je lahko biti general.

To je tudi en od razlogov za mečkanje pri privatizaciji, in čakanje na boljše cene kot je trentuna tržna. Izjeme so seveda prodaje na dražbah v priemru stečaja, ampak do tega itak redko pride.

Ravno zaradi tveganja, da bo nekdo (in ta se bo zagotovo našel, na primer iz nasprotne politične opcije) vložil zoper prodajalce ovadbo zaradi oškodovanja zaradi prodaje po domnevno prenizki ceni, je glavni razlog za počasno privatizacijo. Morda be pomagala vnaprejšnja zakonska obljuba o imuniteti pred kazenskim pregonom.

OMG, čisti finančnik in nedolžnost? Ne me basat, če ne bi bila ona bi bil pa on,
Strouss Kann al kwa že, pošten in spoštovan financar, pa Kramar, Kordež ali kdorkoli.......!

[Leffe]
To je resno tveganje, ki se mu izpostavljajo tisti, ki v imenu države vodijo privatizacijo podjetij v državni lasti (uradniki na ministrstvih, zaposleni v SDH in KAD). Kadarkoli 15 let (zastaralni rok) po izvedeni prodaji se jim lahko očita kaznivo dejanje nevestnega dela, na primer za to ker so podjetje A prodali po tržni ceni 100 EUR za delnico, če je pa potem čez nekaj let vidno, da je podjetje vredno (po tržni ceni ali pač tako ocenjeno s strani cenilcev) vredno 150 EUR. Torej se jim očita, da so "oškodovali" državo za 50 EUR kupnine po delnici.

Iz časovne razdalje nekja let je jasno, da bi bila morda cena drugačna, oz. po bitki je lahko biti general.

To je tudi en od razlogov za mečkanje pri privatizaciji, in čakanje na boljše cene kot je trentuna tržna. Izjeme so seveda prodaje na dražbah v priemru stečaja, ampak do tega itak redko pride.

Ravno zaradi tveganja, da bo nekdo (in ta se bo zagotovo našel, na primer iz nasprotne politične opcije) vložil zoper prodajalce ovadbo zaradi oškodovanja zaradi prodaje po domnevno prenizki ceni, je glavni razlog za počasno privatizacijo. Morda be pomagala vnaprejšnja zakonska obljuba o imuniteti pred kazenskim pregonom.

hehe..evo primera: vlada je dokapitalizirala NLB za 200 mio, plačala je pa dejansko 1.141 mio cash in 410 mio s stvarnimi vložki (obveznice)..

Kaj pa zdaj?

[minimaxyard]
> [Leffe]
> To je resno tveganje, ki se mu izpostavljajo tisti, ki v imenu države vodijo privatizacijo podjetij v državni lasti (uradniki na ministrstvih, zaposleni v SDH in KAD). Kadarkoli 15 let (zastaralni rok) po izvedeni prodaji se jim lahko očita kaznivo dejanje nevestnega dela, na primer za to ker so podjetje A prodali po tržni ceni 100 EUR za delnico, če je pa potem čez nekaj let vidno, da je podjetje vredno (po tržni ceni ali pač tako ocenjeno s strani cenilcev) vredno 150 EUR. Torej se jim očita, da so "oškodovali" državo za 50 EUR kupnine po delnici.
>
> Iz časovne razdalje nekja let je jasno, da bi bila morda cena drugačna, oz. po bitki je lahko biti general.
>
> To je tudi en od razlogov za mečkanje pri privatizaciji, in čakanje na boljše cene kot je trentuna tržna. Izjeme so seveda prodaje na dražbah v priemru stečaja, ampak do tega itak redko pride.
>
> Ravno zaradi tveganja, da bo nekdo (in ta se bo zagotovo našel, na primer iz nasprotne politične opcije) vložil zoper prodajalce ovadbo zaradi oškodovanja zaradi prodaje po domnevno prenizki ceni, je glavni razlog za počasno privatizacijo. Morda be pomagala vnaprejšnja zakonska obljuba o imuniteti pred kazenskim pregonom.


hehe..evo primera: vlada je dokapitalizirala NLB za 200 mio, plačala je pa dejansko 1.141 mio cash in 410 mio s stvarnimi vložki (obveznice)..

Kaj pa zdaj?

Imaš prav!

Odličen primer. Kak tožilec tipa Kozina bi, če bi NLB prodali sedaj čez kakih 7 let preganjal slehernega, ki je bil odgovore za prodajo banke pod ceno, to je za manj kot 1.741 mio. EUR (sešetevk vseh postavk kolikor je država vložila) + 2% obresti na leto. Toliko v primeru prodaje po prenizki ceni znaša oškodvanja državne lastnine. To, da je banka danes na trgu vredna morda (ugibam), 300 mio. ga pač ne bo zanimalo. Pravniki na zadeve gledamo statično (vrednost v času storitve kaznivega dejanja), ne dinamično. Zanašamo se na ocenjene vrednosti, ali na cenike, ne na tržne cene. Žal, je zakondaja taka glede kvalifikatornih znakov kaznivih dejanj.

Drug primer - Mujo je ukrade BMW-ja 2014 vrednega 50.000 EUR. V trentuku, ko ga sodišče leta 2018 obsodi je avto isti nov vreden 35.000 EUR, tisti konkretni ukradeni in rabljeni pa ima tržno ceno 10.000 EUR). Vendar za tožilca in sodišče je nastala škoda 50.000 EUR - torej velika tatvina, ne mala tatvina.