"Nadzorniki NLB: Motazedov depozit ni problematičen". Depozit ni, kaj pa obresti? Lep dan.

BLIŠČ IN BEDA

MODRO VARČEVANJE & VRTOGLAVI DEPOZIT

Uspešen zaključek akcije modro varčevanje

V začetku leta smo uspešno zaključili našo akcijo za uveljavitev pravic varčevalcev Modrega varčevanja NLB.

Prve tožbe zoper banko zaradi neizplačevanja obresti, ki so bile dogovorjene s pogodbo, so bile vložene že v letu 2007. Do njih je prišlo, ker sporazumna rešitev spora ni bila možna, saj je banka oškodovanim potrošnikom ponudila prenizko nadomestilo. ZPS je organizirala sodno uveljavljanje pravic varčevalcev in preko svojih odvetnikov zagotovila brezplačno zastopanje za več kot 160 svojih članov.

V izvensodnih poravnavah izplačanih približno 13 milijonov evrov
Vložitev tožb pa je imelo pozitiven vpliv tudi za ostale varčevalce NLB, saj je skoraj 40.000 varčevalcev v letih 2008 in 2009 prejelo ponudbo banke za sklenitev izvensodnih poravnav, s katerimi se je banka izognila dodatnim sodnim postopkom. Po naših ocenah je dodatno izplačani znesek obresti znašal okrog 13 milijonov evrov.

Prva pravnomočna sodba
V letu 2009 je postala pravnomočna prva sodba v tem sporu, s katero je sodišče v večjem delu ugodilo zahtevku varčevalcev in odločilo, da je banka kršila pogodbo z zniževanjem obrestne mere ter ji naložilo izplačilo dodatnih obresti oz. glavnice. Banka je nato ponudila sklenitev sodne poravnave po pogojih te sodbe in večino tožnikov je ponudbo sprejelo.

Vrhovno sodišče pritrdilo ZPS
V preostalih pravdah pa se je postopek nadaljeval na višjem in vrhovnem sodišču glede še ne rešenega vprašanja zviševanja obrestne mere med varčevanjem. Leta 2010 je bil spor dokončno razrešen, saj je postala pravnomočna sodba, v kateri je sodišče v celoti ugodilo zahtevku varčevalca, da banka vsako leto poviša obrestno mero kot se je zavezala ob sklenitvi pogodbe, v korist varčevalcev pa je bil tudi sklep Vrhovnega sodišča, da se pri presoji o vsebini pogodbenega razmerja poleg pogodbe mora upoštevati tudi ostala ravnanja in dogovori strank, ki so potekali pri sklepanju pogodbe. Banka je na podlagi teh odločitev izplačala zahtevane zneske z obrestmi še preostalim tožnikom, tako da so se sodni postopki končali z umikom zahtevka.

Zadnje izplačilo je bilo izvršeno v začetku leta 2011 in s tem se je akcija uspešno zaključila.

Sodišče v celoti ugodilo zahtevku varčevalcev tudi pri "Vrtoglavih depozitih"
V letu 2010 pa je ZPS beležila še eno pomembno zmago, saj je sodišče v podobni zadevi (varčevanje "Vrtoglavi depozit") v dveh tožbah zoper Abanko Vipa, v celoti ugodilo zahtevku varčevalcev. Banka se je zoper obe sodbi pritožila, zato bo o sporu odločalo višje sodišče.

Sodne zmage ZPS in varčevalcev so izredno pomemben mejnik pri uveljavljanju varstva potrošnikov na finančnem področju, saj sodbe ne pomenijo le razrešitev konkretnega spora, ampak kot judikati vplivajo tudi na bančno prakso in poslovanje drugih ponudnikov finančnih storitev in s tem bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja potrošnikov.
www.zps.si/index.php...-varevanje

NLB IN BANKA VIPA

Na sodišču pomembni zmagi ZPS v imenu varčevalcev NLB in Abanke Vipa

Vrhovno sodišče je s tem, ko je razveljavilo sodbi o Modrem varčevanju pri NLB, pritrdilo argumentom ZPS. Prav tako sta Okrajno in Okrožno sodišče v Ljubljani odločili v korist varčevalcev Abanke Vipa, ki sta sklenila pogodbi o varčevanju v "Vrtoglavih depozitih".

Modro varčevanje NLB
Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo Okrožnega in Višjega sodišča o Modrem varčevanju in jih vrnilo v ponovno odločanje z navodilom, da je potrebno pri vsebini pogodbe ugotoviti skupen namen pogodbenih strank ter zato upoštevati tudi dogovarjanje strank ob sklenitvi pogodbe in bančno brošuro. S tem je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je na predlog ZPS vložilo Vrhovno državno tožilstvo. Breda Kutin, predsednica ZPS, je povedala: "Odločitev vrhovnega sodišča je izredno pomembna ne le za rešitev sporov iz Modrega varčevanja, ampak pomeni opozorilo tudi drugim ponudnikom varčevalnih produktov in naložb za starost, da se bodo pri presojanju njihovih pogodbenih obveznosti upoštevale tudi informacije, ki jih posredujejo potrošniku ob sklepanju pogodb."

Odločitev Vrhovnega sodišča je potrdila stališče ZPS, da je potrebno pogodbeno razmerje presojati celovito, ne le po besedilu pogodbe, ki jo pripravi banka. Kot je povedala Živa Drol Novak, odvetnica ZPS, lahko banka kot močnejša pogodbena stranka z neprimerljivo večjim ekonomskim in pravnim znanjem v primerjavi s potrošnikom vedno pridobi prevladujoč položaj v pogodbenem razmerju. Z nejasnim, nedorečenim ali tehnično zapletenim besedilom si lahko finančna institucija zagotovi možnost kasnejšega tolmačenja pogodbenih določil v svojo korist, čeprav je potrošniku v brošurah in drugih informativnih materialih obljubljala bolj ugodne pogoje svojih produktov.

Pravice varčevalcev je kršila tudi Abanka Vipa
Podobno sta Okrajno in Okrožno sodišče v Ljubljani odločili v korist varčevalcev, ki sta sklenila pogodbe o varčevanju "Vrtoglavi depozit" pri Abanki Vipa. Sodišči sta odločili, da mora banka plačati tudi razliko v višini 15.000 oz. 7000 EUR, ki je nastala, ker ni obrestovala depozitov po obrestni meri, kot je obljubljala ob sklepanju pogodb. Živa Drol Novak pravi: "Pri odločanju sta sodišči upoštevali pravilo, da se nejasna določila pogodbe razlagajo v korist varčevalcev, ker je pogodbo pripravila banka." Sodišči sta ugotavljali tudi pogodbeni namen strank in upoštevali, kaj sta se stranki dogovarjali ob sklenitvi pogodbe oz. kakšne podatke o varčevanju je banka posredovala varčevalcema. Dejstvo namreč je, da sta se varčevalca prav na podlagi teh informacij oz. ponudbe banke odločila za sklenitev pogodbe o varčevanju.

Kaj je Modro varčevanje?
Gre za 5-letno obročno varčevanje, pri katerem je banka v pogodbi določila zviševanje obrestne mere po vsakem zaključenem varčevalnem letu. Konkretno lestvico obrestnih mer za vseh pet let varčevanja je zapisala v brošurah, ki so jih varčevalci prejeli pri sklepanju pogodb, ni pa je vključila v pogodbe o varčevanju, kjer je določila le, da se obrestna mera povečuje skladno s sklepom banke. V času varčevanja je banka nekaj časa spoštovala dogovor o povečanju obrestne mere, nato pa od 1.2.2002 začela vsem varčevalcem, ne glede kdaj so sklenili pogodbo in v nasprotju s pogodbo, zniževati obrestno mero.

Kaj je Vrtoglavi depozit?
Gre za dolgoročni depozit, pri katerem je v pogodbi določeno vsakoletno zviševanje obrestne mere ob avtomatični obnovitvi vezav depozita, Varčevalci so se za varčevanje odločali na podlagi tabele obrestnih mer, ki so jo prejeli pri sklepanju pogodbe in v kateri je bila prikazana lestvica zviševanja obrestne mere v času varčevanja. Banka pogodbe ni izpolnjevala tako kot se je zavezala, ampak je po določenem času začela z zniževanjem obrestne mere.
www.zps.si/index.php...ipa-novice

VRAČILO 5.000 €

ZPS dosegla pomembno sodno zmago za potrošnike, uporabnike bančnih storitev

Višje sodišče v Ljubljani je v celoti potrdilo sodbo, da mora banka NLB potrošniku vrniti 5.000 EUR, ki so mu bili ukradeni z zlorabo spletne banke. Plačati mu mora tudi zamudne obresti.

Gre za prvi judikat v zvezi z omejitvijo odgovornosti potrošnika v primeru zlorabe spletne banke, ki je določena v 120. členu Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Odvetnica Živa Drol Novak poudarja, da pravnomočna sodba ni pomembna zmaga le za oškodovanega potrošnika, ampak tudi z vidika varstva pravic vseh potrošnikov, ki uporabljajo sodobne elektronske bančne storitve, saj se s tem vzpostavljajo merila za presojo ravnanja in odgovornosti bank za storitve, ki jih ponudijo potrošnikom.

ZPS je že večkrat pozvala banke, naj svojim strankam ponujajo varne načine poslovanja in upoštevajo, da komitenti niso strokovnjaki za informacijsko tehnologijo. Zato naj v primeru nedvomnih spletnih zlorab spoštujejo zakonska določila o odgovornosti za škodo in naj ne zavlačujejo s povračilom škode. Banke bi se morale zavedati, da je drugačno ravnanje kratkovidno, saj zmanjšuje zaupanje potrošnikov v sodobna plačilna sredstva, ki tako potrošnikom kot bankam omogočajo učinkovit in ugoden način poslovanja.

Zgodba člana ZPS: Decembra 2009 je pri dvigu gotovine na bankomatu opazil, da je na računu zabeleženo negativno stanje. Vpogled v spletno banko je pokazal, da je bilo 5.150 evrov z njegovega računa nakazano na neznan bančni račun. Potrošnik je naročil blokado svoje spletne banke, kaznivo dejanje prijavil policiji in od banke zahteval vračilo ukradenega zneska.Po mnenju banke pa potrošnik ni primerno zaščitil svojega računalnika in tudi ni prepoznal lažne spletne strani banke, zato naj bi ravnal hudo malomarno in ni upravičen do povračila. Banka je tako trdila kljub temu, da je imel potrošnik na računalniku nameščen protivirusni program in orodje za odstranjevanje vohunske opreme.

Zaradi pomembnosti problematike spletnih zlorab in zaradi visokega oškodovanja se je ZPS odločila, da bo svojemu članu pomagala rešiti spor na sodišču. Pri svojem poslanstvu je bila uspešna, saj je po štirih letih in pol spor rešen v korist člana.
www.zps.si/index.php...h-storitev

Stvar je enostavna. Vprašajte jih, če je v istem času kot Motazedu bila komu odobrena nižja obrestna mera kot njemu, za podobno vsoto in za podobno ročnost. Če da, sploh če za daljšo ročnost, potem stvar JE še kako problematična, objektivno in dokazljivo.

Ne pozabimo, da Motazedu plačujemo obresti za depozit slovenski davkoplačevalci. To ni demagogija, ampak objektivno dejstvo. Samo lani je poprečno VSAK (tudi dojenčki..) slovenec vplačal v NLB prek 1000 evrov. Drži?

teh tvojih 1000 eur smo državljani že zdavnaj zapravili preko raznih regresov, za katera so naša podjetja najemala kredite, ki jih danes ne morejo vrniti...

Morda pa je danes druga obrestna mera za njegov depozit kot je bila takrat. Poleg kreativnega računovodstva včasih obstajajo tudi kreativni popravki pogodb. Tudi to se je že slišalo.

[bigl]
"Nadzorniki NLB: Motazedov depozit ni problematičen". Depozit ni, kaj pa obresti? Lep dan.

Če ima nekdo v strukturi (morda njih več) od uprave dano pooblastilo, da odobrava izredne obrestne mere do tega limita vlog, potem ni nič spornega. Morda ima g. Motazed celo v svoji pogodbi zapisano, da je lahko deležen bonitete v obliki izredne obr. mere. Če je zadevo potrdil še NS, ki naj bi reprezentiral lastnika, potem je dejansko vse ok. Je pa seveda vprašanje morale, da takšna zafurana banka svojemu vodstvu izplačuje karkoli več od osnovne plače.

Secirajte Praportnika. To je "model", ki si zasluži vaše poročanje! Očitno vse, kar diši po tujcih, zavračate. Le zakaj? Novinarji pišite resnico, to je vaše poslanstvo; obveščajte poštewno in nepristrano, tudi to je vaše poslanstvo. Kje so informacije ognilih kreditih v časih Kramarja? Na DUTB. Od koga? Ste mu zasegli premoženje? O tem pišite!!

[0506HYPOX]
teh tvojih 1000 eur smo državljani že zdavnaj zapravili preko raznih regresov, za katera so naša podjetja najemala kredite, ki jih danes ne morejo vrniti...

To govoriš zase, predvidevam, jaz nisem ničesar zapravil. Ne vem niti, kaj želiš povedati?!