Ja. Ampak... lahko bi pa bili full boljši, pa to full poceni zapravljamo. Vedno znova.

Prezgodnje upokojevanje je nerešljiv problem, saj smo te brezdelneže že fasali na scoja pleča in lahko mirno uživajo vsfojem zapiku in se jim gladko jebe za vse - v njihovepravicese pač ne sme poseči.

Člansk bi se dalo narediti še bolj zanimiv recimo s primerjavi količnikov zaposlenosti >55 / stopnjo zadolževanja, številom upokojencev vs delovno aktivnega prebivalstva po državah eu itd...

in pa: zdravstfoin penzija gresta z roko v roki, saj ravno penzionisti pokurijo največji del zdravstvenegakolača. Točne številke ne poznam, a stavim, da razmerje ni daleč od 20/80. In pensionisti v zdravstveni sistem prispevajo tuj denar, ne svoje dodane vrednosti.

V Sloveniji pač velja prepričanje, da denar raste na drevesu. Spremenili ne bi nič, a ohranili vse tako, kot je - zraven pa nas ta hec stane 8 miljard pufa na mandat. No, zdaj smo pri zgornji meji in Cerar možnosti, ki sta jih imela Pahor in AB ne bo imel več. Prihaja šok terapija.

Ker ne gre več s pufi, bodo pač z davki. Nepremičninski je že v koalicisjki pogobi (za katero SMC baje pravi, da ni prava). Ko to ne bo dovolj, pa pridejo novi in novi...

Resno me zanima, kaj je po tvoje sploh komparativna prednost Slovenije, ki bi privabila posel in investicije?

To je klasičen slovenski pogled, ki je hkrati tudi naša največja komperativna slabost. Vse je zanič, smo leni, neumni, imamo enormne davke, zanič ceste, umazano morje, hribe, poraščene s plevelom, namesto z angleško travico...

Avstrija je približno 4 krat večja od Slovenije po površini in številu prebivalcev. Narava je podobna, le da oni nimajo morja. S turizmom ustvarijo prek 30 MRD evrov, pri nas pa morda 3 MRD evrov. Pa s tem ni nič narobe. Avstrijci dokazujejo, da bi samo s turizmom lahko zaslužili prek 6 MRD evrov. In nekega dne verjetno tudi bomo. Prvi korak pa je sprememba balkanskega načina razmišljanja, da se nič ne da, ker je vse zavoženo.

Če v Avstriji iščeš prosto sobo ali apartma ti lahko pomaga praktično vsako zakotno gostišče, ker so povezani v enotno računalniško bazo kapacitet. Ko sem pred tednom na Hrvaškem v turističnem centru spraševal, kje lahko dobim kakšen prost apartma za en teden me je tam zaposleni samo debelo gledal, kaj bi rad od njega. Potem ga vprašam, ali ne more to pogledati v računalnik pa se mi nasmehne in odvrne "da oni še niso tako daleč"...To je balkanska mentaliteta in tega ne more spremeniti nobena davčna, pokojninska, zdravstvena ali kakšna druga reforma! Spremeniti moramo miselnost v naših glavah. To je prvi korak...

Tadej Kotnik, če torej jaz prav razumem zadnji podatek na grafu, naj bi torej bila povprečna plača v gospodarstvu za 38% višja od povprečne plače v gospodarstvu?

Ta podatek za 180 stopinj obrača na glavo podatke statističnega urada. Slednji izračunava povprečno plačo za javni sektor in za vse zaposlene. Ker so pod vsi zaposleni všteti tudi zaposleni iz javnega sektorja, potem se ve, da dvigajo povprečje. In povprečna plača javnega sektorja je 1.500 EUR bruto, vseh zaposlenih pa 1.300 EUR bruto. Če bi torej vzeli ven plače javnega sektorja, potem bi verjetno prišli do podatka, da je povprečna plača v zasebnem sektorju še za 100 EUR bruto nižja.

Ta podatek evropske komisije lahko drži samo pod pogojem, da so vzeli v svoje izračune samo ožjo državno upravo, izpustili pa so večji del zaposlenih, ki so zaposleni v javnih zavodih in širši javni upravi.

Meni ni treba gledati teh "kao dobrih" kazalcev, da vem, da je Slovenija v dreku. Edini kazalec, ki ga merim po občutku je opazovanje višine stropa kariernega ali dohodkovnega napredovanja prebivalcev. Ta strop je v Sloveniji postavljen nizko, ne vem če je kje še tako nizko. Temu eni rečejo tudi uravnilovka ali enakost v revščini ali recimo raje enakost v brezperspektivnosti, ne ravno revščini ker najbolj revni pa le nismo. Imamo minimalno plačo kakršno pač imamo, in imamo nato top kader v privatnem sektorju, ki ima 2-4x minimalno plačo. Za zjokat no. Višje plače pa ima samo management, po večini politično kadrovan.

Slovenski javni dolg me ne bi motil, če bi bil konstanten, če bi vsi, ki delajo v Sloveniji imeli navzgor neomejene možnosti za rast dohodka in standarda. Pa vemo, da ni tako, ker od 1500€ dalje, te zagrabi davčni harač in pravljice je konec.

Socialna kapica pa je zgolj obliž na amputiran ud. Premalo, veliko premalo. Treba bi bilo razširiti dohodninske razrede, da bi 41% dohodnine plačevali šele do 200k/letno dalje, 50% pa ukinit.

Ne povprečna, senčna Slovenija. Izraz 'catch 22' po knjigi Joseph Heller: »Kavelj 22« (Catch 22) je vojaško pravilo, ki se je celo zapisalo v vsakdanji angleški jezik in pomeni situacijo, iz katere ni izhoda zaradi logične zanke. Primer: ker želi Yossarian (pilot bombarderja v 2. svetovni vojni) ostati živ, to pomeni, da ni nor, toda iz vojne bi se lahko izmuznil, če bi bil nor. To odraža tudi jezik, ki je podobno zankast in ponavljajoč se kot ta začarani krog. V tem začaranem krogu se vrti Slovenija. Država se je zapletla. Slovenski vsakdanjik se naenkrat zdi naravnost prepleten s številkami in z kavlji, iz katerih se zlepa ni mogoče »odhakljati«. Pomalo smo prignani do meja absurda in čez. Živimo v senčni Drami absurda, neučinkoviti javni sektor zapravlja več kot gospodarstvo zmore in kljub vsem tablicam, primerjavam, številkam vemo, če živimo izven svojih zmožnosti, živimo na dolg, zapravljamo substanco naših otrok in kje se pojavlja novi kavelj? V Cerarjevi senci (po Jungu). Senca je tisto, kar posameznikova zavest ne želi biti oziroma želi skriti pred drugimi ljudmi. Večji ko je Cerarjev ego, večja je senca, več govori o pravni državi, več nepravne države je v njegovi senci...

Manjka mogoče še delež BDP, ki ga posamezna država plačuje za obresti in pa povišanje dolga v zadnjih 2. in 5. letih (trend zadolževanja).

Pa zaključek, da nam gre dobro, ker gre drugim še slabše, res ni najboljši :)

Odlično!

Res da je po grafikonu kar nekaj držav kjer so plače v javnem sektorju precej višje od plač v gospodarstvu kot je to v Sloveniji.
Je pa zanimivo da so na grafikonu višje od nas države ki so praviloma uspešnejše in bogatejše od Slovenije.
Nižje od nas pa so države ki so že bankrotirale ali pa so pred bankrotom.

[sopranos]
Tadej Kotnik, če torej jaz prav razumem zadnji podatek na grafu, naj bi torej bila povprečna plača v gospodarstvu za 38% višja od povprečne plače v gospodarstvu?

Tole sem prebral trikrat in ne razumem. Za Slovenijo podatek na grafu pravi, da je bila leta 2010 povprečna plača v javnem sektorju za 31,8 odstotka višja kot v zasebnem sektorju.

Če tega nisi razbral iz grafa, je tudi v tekstu vsaj trikrat napisano, da gre za presežek plače v javnem nad tisto v zasebnem sektorju.

Ta podatek za 180 stopinj obrača na glavo podatke statističnega urada. Slednji izračunava povprečno plačo za javni sektor in za vse zaposlene.

Kateri podatek? Tudi Surs pravi, da je povprečna plača v javnem sektorju višja kot v zasebnem sektorju, konkretno v letu 2010 je bila za dobrih 30 odstotkov višja. Tudi to piše tudi v besedilu.

[premza]
Manjka mogoče še delež BDP, ki ga posamezna država plačuje za obresti in pa povišanje dolga v zadnjih 2. in 5. letih (trend zadolževanja).

Bi ga z veseljem navedel, če bi ga poznal. Ker ga ne, sem pa napisal tisti stavek, da so bile zadnja leta pri nas OM tudi dvakrat ali celo trikrat višje kot severno in (severo)zahodno od nas.

Pa zaključek, da nam gre dobro, ker gre drugim še slabše, res ni najboljši :)

Tega nisem nikjer zaključil. Zakaj vas je toliko prepričanih, da je v vsakem prikazu podatkov nek skriti namen ali skriti zaključek?

[gogofo]
Res da je po grafikonu kar nekaj držav kjer so plače v javnem sektorju precej višje od plač v gospodarstvu kot je to v Sloveniji. Je pa zanimivo da so na grafikonu višje od nas države ki so praviloma uspešnejše in bogatejše od Slovenije. Nižje od nas pa so države ki so že bankrotirale ali pa so pred bankrotom.

Ja, to je dokaj očitno, razen pri Belgiji. In sem v članku napisal, da so te države že morale znižati plače v JS, da pa smo jih znižali tudi mi, že dvakrat, in smo zdaj pri razliki (presežku) ~22%.

Ni nepomembno tudi, da Nemci v JS ne štejejo zdravnikov in univerzitetnih profesorjev. Če bi jih, bi bil tudi tam obravnavani presežek večji od 12%.

cel clanek o tem, da slovenija ni popek sveta, pa da povrhu ni niti rit sveta in kaj vse, kar se dogaja v sloveniji, se ne dogaja samo v sloveniji. tadej, ti si cisto neprilagojen :) se dobro, da si potolazil vsaj z izjemnostjo na podrocju penzioniranja.

[republican]
> Saj je vendar splošno znano, da je javni sektor najbolj preplačan prav v Sloveniji!

Prej bi rekel preobširen... in premalo učinkovit...

Tudi podatke o deležu zaposlenih v JS imaš v citirani študiji EK iz 15. novembra lani (glej sliko 3) in tudi tam Slovenija ni rekorderka, višje od nje sta recimo Latvija in Finska, tik pod njo je Estonija, če gremo še po ne-evrskih "carskih državah" pa jo presegata še Danska in Litva, tik pod njo pa je Poljska (...).

Sem najprej nameraval narisati še to, ampak je definicija, koga se uvršča v JS, v vsaki državi drugačna (šest držav v JS ne šteje vojske in javne administracije, zato so prikazani deleži pol nižji in pobarvani sivo, Nemčija ne šteje zdravnikov in univerzitetnih profesorjev, ...). Kot da to ni dovolj, osnova, na katero računajo ta odstotek, ne vsebuje vseh delovno aktivnih, ampak izključuje tiste iz malih podjetij in samozaposlene. Zato je prikazovati take podatke po mojem mnenju slabše kot nič.

Tadej, zakaj ???

"V medijih in javnosti je o težavah Slovenije veliko prepričanj in malo poznavanja številk."

Javnost tudi večinoma ne pozna primerjalnih številk v zvezi z davki. V članku pogrešam kratko primerjavo (z majhnim grafom), ki bi pokazal, kako visoke ima davke Slovenija in kako visoke (ali nizke) imajo davke nekatere druge države. Država, ki ima zelo visoke davke, ima dokaj pogosto tudi nezadovoljno ljudstvo, ki premalo ustvari in zato se država iz leta v leto bolj zadolžuje. Spirala, ki lahko vodi v bankrot.

"Strokovnjak, ki se dogovori za 139 tisoč evrov bruto plače, bo v Dubaju na račun dobil 139 tisoč, v Srbiji 113 tisoč, v Sloveniji pa zgolj 58 tisoč evrov neto plačila." www.siol.net/novice/...a_gzs.aspx

[BlazVo]
Tadej, zakaj ???

Zato, ker

(1) vsak dan spoznavam, da večina ljudi goreče verjame nekaj, kar po številkah sploh ni res;

(2) včasih zgroženo ugotovim tudi, da še sam, ko nekaj dovoljkrat preberem - npr. tisto o rekordnem presežku plač JS nad ZS prav v Sloveniji - postopoma začnem to kar verjeti (as opposed to prepričati se s pregledom relevantnih podatkov); iskreno, ko sem gledal tiste grafe v Financah pred štirimi in ponovno pred dvema letoma, nisem niti pomislil, da manjkajoče države na grafu manjkajo ravno zato, ker ne podpirajo trditve tega grafa; meni je to tako tuje (tudi če odmislimo objektivnost in etiko, je samo vprašanje časa, da bo nekdo odkril diskrepanco in jo morda tudi javno razkril), da me še zdaj - sorry za patetiko - kar zmrazi;

(3) še vedno menim, da bomo nujne reforme lažje sprejeli, če bo vsak državljan vedel, kako slabi smo v konkretnem kazalniku, ki ga bo taka reforma popravila.

Zakaj pa bi bilo po tvojem bolje, da bi o tem molčal?

[TadejK]
> [BlazVo]
> Tadej, zakaj ???
...
Zakaj pa bi bilo po tvojem bolje, da bi o tem molčal?

ce lahko prispevam... po kaksnem miselnem procesu bi lahko poljubni clovek tadeju rekel, naj danasnjega clanka ne pise?

ugibam, da po taksnem:

- vecina publike stevilk ne razume, nima nobenega potrpljenja zanje, jih ne bo razumela, tudi ce jih prineses vsak dan trikrat pod nos in one tam plesejo "me smo stevilke, juhuhu" in je na svoje nerazumevanje tudi ponosna, imenuje pa ga zdrava kmecka pamet (sorry kmeti).

- ker publika ocitno ni zainteresirana za dolgocasno in naporno razlaganje tocnega stanja, ji je ocitno, ce naj do nje kaj prodre, treba ponuditi pravljice in zavajanje (prodaja se marketing, ne izdelek - saj to ni presenecenje).

- ce ze je tako, potem je takticno boljse pripovedovati in zavajati v smeri groze kot pripovedovati in zavajati v smeri lepote, ker se bo na ta nacin publika morda celo kaj prestrasila in postala pripravljena kaj smiselnega podpreti.

- v tem smislu je danasnji clanek takticno rizicen, saj lahko publika ob tem, ko preleti in pobere 10%, na koncu rece "hej, pa saj je vse kul, torej cim manj spreminjat". se toliko lazje, ker je to ze tradicionalno njena naravnanost, ki samo isce potrditev.

eto tolko.

zdaj pa se dodatek:

- ce se bo publika res prestrasila, to zal niti pod razno ne pomeni, da bo potem podprla kaj smiselnega, ker bi za taksno reakcijo bilo potrebno prav razumevanje, ki ga nima in noce imeti in sprejeti, zato ni nemogoce namesto koraka v pravo smer doseci stampedo v zblj.

Med državami, ki imajo dobro plačan javni sektor, so take, ki si to lahko privoščijo (Nemčija, Avstrija, ...), in seveda tudi take, ki jih preplačani javni sektor še vedno vleče proti dnu. Mislim, da bi bilo treba te podatke poderirati za bolj uravnoteženo sliko odnosa med javnimi in zasebnimi plačami.

To, kar jaz ne razumem je, da tako hladno in samo po sebi umevno razumete (in tega ne komentirate!) podatek, da je plača v JS za 30% večja od plače v zasebnem sektorju. In ne mi govoriti o višji izobrazbeni strukturi zaposlenih v JS. Tam je zaposlenih, po nepotrebnem, kar nekaj kadrov z magistrskim (ala Bratuškova) ali doktorskim nazivom, pa delajo na delovnem mestu za znanje za katero bi zadostovala srednja izobrazba. Kaj boste rekli npr na javno hišo RTV na kateri je zaposlenih okrog 2000 ljudi!? Zaključim: slovensko gospodarstvo bi še preneslo (financiralo) takšen JS kot ga imamo, ne pa tudi neumnosti, ki jih počenja. To kažejo prav podatki o zadolženosti prebivalstva, ki ravna racionalno in skladno s svojimi zmožnostmi. Statični kazalnik za javni dolg ne pokaže dinamike zadolževanja, ki je zaskrbljujoča, kazalnik dolg gospodarstva ne pokaže, kateri del gospodarstva ( v zasebni ali državni lasti) je prezadolžen (primer CIMOS, kjer tovarna želi odpis stomilijonskih dolgov), stopnja brezposelnosti ne pokaže realne (potrebne in pokrite) zaposlenosti in res je, stopnja zaposlenosti 55-64 let je katastrofalna, vendar je to posledica splošnega gospodarskega in političnega stanja v Sloveniji, zadnjič sem na TV gledal upokojenega miličnika s pokojnino večjo od povprečne plače in pokojninsko dobo okrog 40 let ter plačanimi prispevki za manj kot trideset let. Usajal se je na ZUJF-1. Hočem reči, da v Sloveniji vlada neodgovorno razmišljanje in razumevanje, da bo država že našla denar. Res je, Bratuškova ga je našla, plačevale ga bodo mlade generacije in del denarja, ki ga je našla je ukradla gospodarstvu. Prav to, krajo denarja gospodarstvu si je zamislila tudi nova vlada, preberite koalicijsko pogodbo. Sicer pa je uvodni stavek Kotnika o vtisu tujca, da smo Slovenci v oštarijah makroekonomisti sramota. Nismo, ker so nas prav ti potegnili, podprti seveda s političnimi in interesnimi skupinami (državni monopolisti, banke, državna podjetja), v socialistični drek. Iz tega se bomo težko zmazali. In s panegirikami oblasti še manj, moji znanci v državni upravi, sindikati in desusovci že kopirajo ta članek s katerim bi dokazovali večjo javno porabo.

skoda, ker nisi dal gor tudi grafa o obdavcitvi. tudi tu je precejsen mit o kao visokih slovenskih davkih v primerjavi z eu....

[menim]
V članku pogrešam kratko primerjavo (z majhnim grafom), ki bi pokazal, kako visoke ima davke Slovenija in kako visoke (ali nizke) imajo davke nekatere druge države.

Ja, na žalost sem bil že tako preobsežen glede na dogovor z uredništvom, zato mogoče o tem kdaj drugič. Takole v grobem pa - res odstopamo po progresivnosti obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, pri ostalih zadevah pa tudi tu dejstva niso čisto v skladu s prepričanji, recimo kup držav ima (še) višji DDV itd.

Pa s tem je tako, da skoraj vsak bralec želi nekaj verjeti, eden A, drugi B, tretji C. In če se v enem članku lotim vsega tega in pokažem, da ne A ne B ne C ne drži, potem mi bo en sam članek odtujil vse bralce. And I can't have that, can I? ;)

"Strokovnjak, ki se dogovori za 139 tisoč evrov bruto plače, bo v Dubaju na račun dobil 139 tisoč, v Srbiji 113 tisoč, v Sloveniji pa zgolj 58 tisoč evrov neto plačila." www.siol.net/novice/...a_gzs.aspx

Kot že rečeno se strinjam, da je progresivnost obdavčitve dohodkov fizičnih oseb pri nas res zelo visoka, ampak glede tega primera pa vseeno opozorim, da ne drži. Zaposleni za delodajalca pomeni skupne stroške S, ko od tega odštejemo prispevke P dobimo bruto plačo B, ko od tega odštejemo dohodnino dobimo neto plačo N. Torej B = S - P in N < B.

Ker je pri nas najvišji dohodninski razred 50%, je N > 0.5*B, torej iz B = 139 ne more nastati N = 58.

OK, boste rekli, možak je pač mislil S in pomotoma rekel B. Ampak potem pa ne drži več, da v Dubaju iz 139 ostane 139, saj se zdravstveno in invalidsko zavarovanje plačuje tudi v Dubaju.

Bomo preveč zašli, ampak tudi tu je mogoče poanta, da "svašta ljudi pričaju".

[republican]
> [Nantl]
> lahko bi pa bili full boljši

Kako že?

Tako da bi pravi čas sporejeli in bili pripravljeni sprejeti pametne in učinkovite reforme (pa to ne mislim tiste zmazke od pahorja, ki jih je potem janša sfural) - recimo pokojninsko, zdravstveno, delovno (recimo tu bi bilo treba odpraviti minimalno plačo, sprostiti odpuščanja, skiniti zaščito za 55+ stare ....) ..... itd. Tako da bi pravi čas privatizirali in sprivatizirali vse (tudi vrtce, bolnice, banke, telekome, vodo ... itd ).
Lahko bi tudi precej birokracije odpravili.
....

Takih stvari je ogromno, ki čakajo za narejene biti. In potem, čez nekaj časa .... bomo boljši.

[jezdec666]
Pri nas niso problem javnega sektorja same plače in njih višina, problem je podplačanost spososbnih, ki odhajajo in smeti, ki so preplačane in ostajajo.

Ja, ampak tega ne more rešiti nov ZUJF, to mora rešiti nov ZDoh z manj progresivno obdavčitvijo.

[jezdec666]
Sicer pa bi bil bolj objektiven članek, če bi pri nekaterih kazalnikih še tendence videli, tam bi bili bližje podnu kot pa nekemu povprečju se mi zdi.

Grafikonov pač ne morem imeti dvajset, že tako imam kronične težave s tem, da sem za kolumno/komentar v časniku vedno predolg (ker že vnaprej odgovorim na kup ugovorov, ki jih po izkušnjah pričakujem) in z ultra preveč podatki (in so morali tokrat zaradi sedmih grafov postaviti članek čez celotno tiskano polo). Ampak kljub temu težko razumem ta očitek, saj sem v tekstu opisal trend pri večini obravnavanih kazalnikov:
- da je šel v 2013 dolg podjetij z 92 na 82% BDP,
- da je šel v 2013 dolg prebivalstva s 35 na 34% BDP,
- da je šla stopnja zaposlenosti starejših s 34,5% tik pred ZPIZ-2 na 32,8% tik po njem in na 33,7% v 2014Q1,
- da je šlo razmerje plač JS/ZS 2010:30,2%; 2011:28,2%; 2012:26,4%; 2013:24,0%; 2014Q1:22,4%;
- da je šlo število zaposlenih v JS 05.2011:160.058; 05.2012:161.826; 05.2013:158.792; 05.2014:158.245;

... vse to je v tekstu.

@TadejK:

Nismo najbolj zgarani v evrskem območju, smo pa po podatkih Eurostata drugi najslabši v EU-28 po številu let zdravega življenja po rojstvu (pred Slovaško)


Povprečje EU-28: 61,9
Slovenija: 55,6

epp.eurostat.ec.euro...0&plugin=0

Short Description: The indicator Healthy Life Years (HLY) at birth measures the number of years that a person at birth is still expected to live in a healthy condition. HLY is a health expectancy indicator which combines information on mortality and morbidity. The data required are the age-specific prevalence (proportions) of the population in healthy and unhealthy conditions and age-specific mortality information. A healthy condition is defined by the absence of limitations in functioning/disability. The indicator is calculated separately for males and females. The indicator is also called disability-free life expectancy (DFLE).

Zakaj se ne uvedejo enaki davki za pokojnine,
kot jo morajo plačevati drugi državljani za dohodke iz preteklega dela ( dividende, obresti, najemnine,... )
Seveda bodo rekli, da so pokojnine dohodek na podlagi preteklega dela.
Tudi dividende, obresti, najemnine za nepremeičnine, davki na nepremičnine so dohodki, ki izvirajo iz preteklega dela generacij, ki je bil privarčevan in potem kot kapital naložen v banke, podjetja in nepremičnine, pa moramo vseeno plačevati davek dohodnino.
Ljudje prihranke kot kapital investirajo, zato da bodo na stara leta imeli poleg pokojnine še kakšen dohodek iz kapitala.
Na ta način bi pokrili vsaj del proračunskih transferjev iz državnega proračuna v pokojninsko blagajano.
Obenem pa odpravite kakršnokoli upokojevanje pred dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe.

[TadejK]
> [menim]
> V članku pogrešam kratko primerjavo (z majhnim grafom), ki bi pokazal, kako visoke ima davke Slovenija in kako visoke (ali nizke) imajo davke nekatere druge države.

Ja, na žalost sem bil že tako preobsežen glede na dogovor z uredništvom, zato mogoče o tem kdaj drugič. Takole v grobem pa - res odstopamo po progresivnosti obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, pri ostalih zadevah pa tudi tu dejstva niso čisto v skladu s prepričanji, recimo kup držav ima (še) višji DDV itd.

Pa s tem je tako, da skoraj vsak bralec želi nekaj verjeti, eden A, drugi B, tretji C. In če se v enem članku lotim vsega tega in pokažem, da ne A ne B ne C ne drži, potem mi bo en sam članek odtujil vse bralce. And I can't have that, can I? ;)


> "Strokovnjak, ki se dogovori za 139 tisoč evrov bruto plače, bo v Dubaju na račun dobil 139 tisoč, v Srbiji 113 tisoč, v Sloveniji pa zgolj 58 tisoč evrov neto plačila." www.siol.net/novice/...a_gzs.aspx

Kot že rečeno se strinjam, da je progresivnost obdavčitve dohodkov fizičnih oseb pri nas res zelo visoka, ampak glede tega primera pa vseeno opozorim, da ne drži. Zaposleni za delodajalca pomeni skupne stroške S, ko od tega odštejemo prispevke P dobimo bruto plačo B, ko od tega odštejemo dohodnino dobimo neto plačo N. Torej B = S - P in N < B.

Ker je pri nas najvišji dohodninski razred 50%, je N > 0.5*B, torej iz B = 139 ne more nastati N = 58.

OK, boste rekli, možak je pač mislil S in pomotoma rekel B. Ampak potem pa ne drži več, da v Dubaju iz 139 ostane 139, saj se zdravstveno in invalidsko zavarovanje plačuje tudi v Dubaju.

Bomo preveč zašli, ampak tudi tu je mogoče poanta, da "svašta ljudi pričaju".

Hvala za odgovor.

[TadejK]
> [premza]
> Manjka mogoče še delež BDP, ki ga posamezna država plačuje za obresti in pa povišanje dolga v zadnjih 2. in 5. letih (trend zadolževanja).

Bi ga z veseljem navedel, če bi ga poznal. Ker ga ne, sem pa napisal tisti stavek, da so bile zadnja leta pri nas OM tudi dvakrat ali celo trikrat višje kot severno in (severo)zahodno od nas.

Kaj če vzameš trenutno ceno dolga za posamezno državo in to pomnožiš s celotnim dolgom. Bi bila primerjava smiselna? Sevada to ni dejanska cena dolga, je pa neka dolgoročna projekcija na trenutno boniteto.

> Pa zaključek, da nam gre dobro, ker gre drugim še slabše, res ni najboljši :)

Tega nisem nikjer zaključil. Zakaj vas je toliko prepričanih, da je v vsakem prikazu podatkov nek skriti namen ali skriti zaključek?

Sem še enkrat prebral in očitek res ni na mestu. Me je zaneslo. Se opravičujem.

[Brummbaer]
in pa: zdravstfoin penzija gresta z roko v roki, saj ravno penzionisti pokurijo največji del zdravstvenegakolača. Točne številke ne poznam, a stavim, da razmerje ni daleč od 20/80. In pensionisti v zdravstveni sistem prispevajo tuj denar, ne svoje dodane vrednosti.

To je v Sloveniji tabu tema. Evo zanimiv link

www.ncbi.nlm.nih.gov...MC1361028/

Dva bistvena poudarka:
-strošek zdravljenja žensk (v celem življenju) je za tretjino višji kot zdravljenja moških
-letni strošek zdravljenja (tabela 3) 85 letnika(ce) je 11-krat višji kot letni strošek zdravljenja dvajsetletnika(ce) in 6,5-krat višji od letnega stroška zdravljenja štiridesetletnika(ce).

To so podatki za ZDA. V Sloveniji sem našel oceno, da so stroški zdravljenja 70-letnika dvakrat višji od povprečnih in stroški zdravljenja 80-letnika štirikrat višji od povprečnih stroškov zdravljenja. Torej dovolj blizu ZDA, da lahko upoštevamo tudi njihovo ostalo statistiko.

Link (str. 10)
www.cek.ef.uni-lj.si...rc1337.pdf

Škoda da ni podatkov za Švedsko. To so po Semoličevo naši vzorniki ;)

Zanimiva bi bila tudi primerjava odstoteka zaposlenih v javnem sektorju. Tukaj sem za Švedsko našel podatek.. 15,7% v 2010.