MOVRAŠKA DOLINA

Movraška dolina

Movraška dolina, najlepši moj kraj,
v moji mladosti bla si pravi raj.
Po movraški dolini sprehajam se rad,
se budijo spomini, ko bil sem še mlad.
Še kot pastirček sem vodil krave Podbreg,
tam blo je veselje, tam bil je smeh.
So leta minila, spremenilo se je vse,
zdaj otrokom še pravim,
kar spominjam se še.
Najrajši kot ptica, brez napora in muk,
odletel bi visoko, na skalnati Kuk.
V tej lepi dolini je moj dragi movraž,
Sveti Peter in Pavel, to praznik je naš-
Ko staro in mlado na plesišče hiti,
tam poje se, pleše, tu srečni smo vsi.
Ko sonce se skrije za Kikiriki,
še pesem ostaja, ko pojemo mi.
Ko sonce se skrije za Kikiriki,
še pesem se čuje, ko pojemo mi.
Sveti Peter ima ključe, in to rajske, se zna,
tu raj se odpira, kjer jaz sem doma.
Sveti Peter ima ključe, in to rajske, se zna.
tu raj se odpira v Movražu doma.

DOMAČE JEDI IN NAVADE
NAŠIH NON IN NONOTOV

KD Šavrini in anka Šavrinke Gračišče in gobarsko-mikološko društvo Slovenske Istre so leta 2007 izdali lično brošurico s starodavnimi recepti.

IGRA JE TEMELJ SVETA. GLEDALIŠČE PA NAJBOLJ VEREN IZRAZ NJEGOVE RESNICE. GLEDALIŠČE PREDSTAVLJA OGLEDALO ILUZIJI, KI SO RESNIČNOST IN NISO.

Ustanovni občni zbor smo izvedli v garaži Nade in Zdravka Babiča v Gračišču 6c, 16.12.1996.

»Šavrinke ponovno odhajajo na pot v značilnih dolgih, starih oblačilih, s plenjerji na glavi, z mehko zibajočo se hojo in tokrat jih spremljajo anka Šavrini; včasih vlečejo za sabo tudi mušo. Muša se togo kotali na kolescih. Skupina vseh teh je vprežena v Talijin voz. Njihov svet oživi na gledaliških deskah. Poznajo jih ne le v domači vasi, ampak tudi v širši in daljni okolici, v dvoranah kulturnih domov, v gledaliških hišah, na feštah, na televiziji, v slovenskem prostoru, pri zamejcih in v tujini.

Pred desetimi leti… natančneje… meseca decembra 1996 se je zbrala skupina vaščanov / od otrok do njihovih staršev in starih staršev, sosedov, sokrajanov iz širše okolice / in ustanovila kulturno društvo s pomembnim poslanstvom, da bodo odigrali vse štorije, ki so še žive v njihovem okolju. Človek brez zgodb je človek brez sanj, brez spomina in brez prihodnosti. Ničesar ne bodo posnemali, vse bodo znova ustvarili, kar je pravzaprav gledališče!

S prvo predstavo v gledališču v Kopru so pridobili naklonjenost publike. Osvojili so jih z zelo odprtim in predvsem iskrenim, nesprevedajočim igranjem in z domačim narečjem. Pa njihov smisel za humor!

Leta so kar stekla, njim pa ni pošla ustvarjalna moč. Zamisli so se kar kopičile, za njihovo uresničitev so iskali vedno sveže oblike. Ohranili so le okvir: glasbeno uverturo, uvodni ples in svojo himno, po čemer so postali kar prepoznavni. Njihovi muzikanti s harmonikarjem (frajtonarico), z igralcem na pero in ostalimi, ki vzamejo v roke, kar najdejo doma (žaga, lonec, grablje…) in že zazveni vesela viža!«

Tako nam je v knjigo zapisala Darinka Koce

Ponujamo vam programe, ki smo jih ustvarili in izvedli po letih ali le delčke teh programov.

1997. leto: Projekt Šavrini in anka Šavrinke nekoč:
1. Muzika in ples s plenjerji
2. Pozdrav in predstavitev skupine
3. Gračiška himna
4. Predstavitev kraja in okolice
5. Predstavitev ženskih oblačil
6. Prodaja jajc ali kasnejše poimenovanje Glihanje
7. Šavrinska polka
8. Šugo in štracade – prizor
9. Moja mati ćuha kafe
10. Ženitev v Istri – prizor, ki se konča s pesmijo
11. Poroka z zgodbo – krajši prizor
12. Konjade se kregajo – prizor
13. Po Movraškem, Gračiščem – pesem
14. Muša zvalila ali kasnejše poimenovanje Štriganje
15. Stara muša – pesem
16. V kantini – prizor, ki je doživel veliko preobrazb
17. Šavrinka zgudaj vstala – po pesmi Trzinka
18. Luk in čebula – prizor
19. Marija čokolona
V arhivu nam je ostal zelo natančen opis našega prvega nastopa v gledališču v Kopru. Odlična voditeljica tega večera je bila Nada Babič.

1998. leto: Projekt Splet domačih prigod:
1. Muzika in ples s plenjerji
2. Predstavitev oblek (dopolnitev iz prejšnjega leta)
3. Gračiška himna
4. Pr`koša – prizor
5. Čička Marička – pesem
6. Obrekovanje – prizor
7. Fantovska polka
8. Financa – prizor
9. Dejkle je po vodo šla – po domače
10. Prodaja v Trste – prizor
11. Svetlo sonce – pesem
12. Moja Istra – recitacija
13. Pr`zdravnika – prizor
14. Tran de Opčine in ples s plenjerji
Med prizore smo tako kot leto poprej nanizali pesmi, glasbo in pesem Mire Grdina Moja Istra.

1999. leto: Projekt Taku je b`lo ambot:
1. Šavrinska polka in ples s plenjerji – kar je postalo standardno
2. Pozdrav in predstavitev programa
3. Gračiška himna
4. Luplenje frmentona in pesmi Ten za Turškim gričem ter Bleda luna
5. Ura – prizor
6. Ko sem nedolžna bila - pesem
7. Moižerija – prizor
8. Po Miljah – pesem
9. Cigan in srečica – prizor
10. Lonček kupil – pesem
11. Vaški praznik – prizor
12. Pojdem na plesišče – glasba
13. Gaspud in žegen – prizor
14. Katero ćemo – glasba
15. Vaški praznik – prizor
16. Za bolezen – glasba
Muzika in ples s plenjerji. Stare pesmi smo zapisali s pomočjo že pokojnih Marije in Albine Franca in jih vnesli v program.

Leto 2000: Projekt S trbuhom za kruhom ali kasnejše poimenovanje V Karantan:
1. Mož je šel v Karantan – prizor
2. V Trst – prizor
3. Kontrabant ali kasnejše poimenovanje Financa
4. Mož se vrne – prizor
5. Košnja – prizor
6. Bebčeva bolezen – prizor
7. Mežnar in gaspud – prizor
8. Kmet in žegen – prizor
Skoraj vsak prizor smo pričeli z muziko in plesom, s pozdravnim govorom in predstavitvijo programa. Med prizori so bile nanizane pesmi in glasba.

Leta 2001 smo raziskovali navade okrog božiča in projekt poimenovali Od božiča do pusta.
Iz zbranega gradiva smo pripravili istoimenski program za nastop v Zagrebu.
Drugi projekt pa je nosil ime Prazniki in igre za prosti čas.

Leto 2002: Projekt Od božiča do pusta:
1. Ob božiču
2. Pustni čas
3. Južić se je teu obejsit
4. Ćuham postole
5. Pleši, pleši črni kos – za nas nova priredba
6. Z ritjo v jajca
V prvem delu prikazujemo življenje ljudi mesec dni pred božičem, različnost stanu in delitev na bogate in revne pri prehrani ob božiču. Potem prehajamo s prizori v lahkotnejše teme, ki jih povežemo z glasbo in pesmicami. Na koncu poskrbimo, da se gledalci sprostijo in se nasmejejo.

Leto 2003: Projekt Ob nenavadni poroki:
1. Igrajmo se s svinjo – igra
2. Pajon
3. Poroka
4. Na vasi
5. V Koper na delo
6. Na škrlce – igra
Izkoristili smo delčke raziskovanja o praznikih in igrah za prosti čas. Program povezuje napovedovalka. Zapolnili smo ga z novo pesmico Diren, diren dara.

Leto 2004 – Marjan Tomšič: Južić in Juca ,komedija
Komedija je splet ljudskih humornih pripovedi iz Slovenske Istre. To, kar je bistveno v tej komediji, je pričevanje o samoniklosti, samosvojosti in iznajdljivosti Istrijanov. Sami menimo, da smo s to igro dosegli vrhunec kariere našega društva.

Leto 2005 – Marjan Tomšič: Kontrabant.
To je projekt sedmih prizorov: Frmenton, Pumpa za škrofat, Oščubljena kokuš, Žvijorin – ura, Lačen peteh, Voda jn peteš, Klobuk.
Vse se je nekoč resnično dogajalo. A iznajdljivi Istrijani, Šavrinke in Šavrini ter včasih tudi prizanesljivi cariniki so znali vse rešiti tako, da je bilo vsem prav.

Leto 2006 – Prijatelja – igra Helene Sajko in Ivana Novaka z vmesnimi vložki iz domačih logov in prilagoditvami glede na čas in nastopajoče, pripoveduje o dogodkih iz življenja starejših, a ne prav starih ljudi, ki jih sploh ni. Ostanimo večno vsaj mladostni, če že ne mladi.

E-mail: adf.ly/489325/banner...@gmail.com
GSM: 041 394-526 (kont. oseba Marija Knez)
Tel: 05 6571137 (kont. oseba Marija Knez)

sites.google.com/sit...vrini/home
www.istrskepoti.si/j...jcarice/29
www.istrskepoti.si/t..._si_it.pdf
www.istrskepoti.si/projekt/63
www.istrskepoti.si/t...vzetek.pdf
www.istrskepoti.si/t...vzetek.pdf
www.istrskepoti.si/t...vzetek.pdf
www.istrskepoti.si/t...vzetek.pdf
www.istrskepoti.si/t...vzetek.pdf
www.istrskepoti.si/t...vzetek.pdf
www.istrskepoti.si/t...vzetek.pdf

Slovensko Primorje, Slovenska obala - bedna ropotija med izrazi.
Šavrinsko gričevje - pravilno, toda ne zajema vsega
Slovenska Istra - edini pravilni izraz za vse omenjeno območje.
Bedno, da se lotevate pisanja in sporočanja kar vsi, ki mislite, da to pa lahko kar vsak počne.
Pošten odnos do sporočanja dosežeš samo z občutljivim in spoštljivim spoznavanjem.