Sploh pa ta zelo kompleksen pojav ni nastal čez noč. Gre za množico dejavnikov, med katerimi so nekateri resnično povezani z dejanskimi finančnimi možnostmi, ki bi jih spet lahko brez težav premagali ob večji ozaveščenosti na obeh straneh. Starši bi, na primer, lahko pustili svoje otroke, stare od 35 do 40 let, da se odselijo od doma, in jim plačevali račune ali bi jim, če bi bilo treba, vsak dan kuhali tople juhice, vendar se ne bi vmešavali v njihovo spalnico ali družabno in poklicno življenje, kar pri življenju v skupnosti preprosto ni mogoče. Je pa vprašanje, ali to staršem ustreza.

Seveda ne ustreza, poanta tega, da otroke drzijo doma pri sebi je to, da jih poskusajo vzgojiti v svoje klone. Kaksne posledice ima to ob pozneje omenjenih razlikah ze samo zaradi izobrazbe, je strasljivo pomisliti.

V sloveniji je zgodba podobna: med in mleko se cedita taksnim odraslim otrokom samo, ce se podrejajo starsem. Ponavadi po vzorcih, ki so za starse delovali tam okrog leta 1980 se sredi socializma. Potem pa ni cudno, da je tak otrok mentalni pohabljenec v moderni druzbi.