"To je metanje denarja skozi okno za NLB! NLB sploh ni bila deležnik v tem procesu"

se pravi, da bo zdaj uletela durs in stvar vrgla iz bilance kot poslovno nepotrebni strosek :)

najvecja tragikomika rezanja je sicer to, da je bilo z njim stevilcno tako malo "prihranjeno". za tako majhen delez celotnega paketa pac ne gres odpirat cisto nove smeri rizikov.

[crt]
najvecja tragikomika rezanja je sicer to, da je bilo z njo stevilcno tako malo "prihranjeno". za tako majhen delez celotnega paketa pac ne gres odpirat cisto nove smeri rizikov.

Še posebej, če moraš v ta namen spisati zakon, ki pravi:

261.e člen (pravice upnikov v primeru prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti
(1) Upniki kvalificiranih obveznosti niso upravičeni zahtevati od banke povračila škode ali uveljavljati drugih zahtevkov, ki so pogodbeno dogovorjeni za primer kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti banke [...] Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.
(2) Učinki izrednega ukrepa prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti se ne štejejo kot upravičen razlog za predčasno razvezo ali odstop od pogodbe, ki jo je pogodbena stranka sklenila z banko, in ki določa pravico do predčasne razveze ali odstopa od pogodbe v primeru kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti. [...] Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.

[...]

347. člen (tožnik)
(1) Tožbo proti odločbi Banke Slovenije [...] o izrednem ukrepu lahko vloži le banka.

[TadejK]
> [crt]
> najvecja tragikomika rezanja je sicer to, da je bilo z njo stevilcno tako malo "prihranjeno". za tako majhen delez celotnega paketa pac ne gres odpirat cisto nove smeri rizikov.


Še posebej, če moraš v ta namen spisati zakon, ki pravi:

> 261.e člen (pravice upnikov v primeru prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti
> (1) Upniki kvalificiranih obveznosti niso upravičeni zahtevati od banke povračila škode ali uveljavljati drugih zahtevkov, ki so pogodbeno dogovorjeni za primer kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti banke [...] Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.
> (2) Učinki izrednega ukrepa prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti se ne štejejo kot upravičen razlog za predčasno razvezo ali odstop od pogodbe, ki jo je pogodbena stranka sklenila z banko, in ki določa pravico do predčasne razveze ali odstopa od pogodbe v primeru kršitve ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti. [...] Pogodbena ureditev, ki bi bila v nasprotju s to določbo, je nična.
>
> [...]
>
> 347. člen (tožnik)
> (1) Tožbo proti odločbi Banke Slovenije [...] o izrednem ukrepu lahko vloži le banka.

Mislim, da ni težka naloga za Ustavno sodišče, odločiti o neustavnosti tega zakona.

[kzupanc]
Mislim, da ni težka naloga za Ustavno sodišče, odločiti o neustavnosti tega zakona.

Kot kaže, kljub vsemu je težka naloga, vsaj sodeč po tem, da je ta zakon uvrstilo v absolutno prednostno obravnavo že dva tedna pred nepremičninskim, pa je pri slednjem odločilo že pred dvema mesecema, pri tem pa (povzemam iz današnjih Financ) predvideva naslednjo obravnavo v juniju.

Zakaj traja toliko dlje kot pri nepremičninskem, seveda ne vem, lahko pa domnevam, da težo njihove odločitve potencirajo tako vlada kot BS in pogosto tudi mediji. Vsi ti namreč stalno javnosti predočajo izvajanja v slogu "Če bo Ustavno sodišče ta zakon razveljavilo, bo s tem usekalo po davkoplačevalcih". Podoben je bil odziv na razveljavitev davka na nepremičnine: "ustavni sodniki so z razveljavitvijo ustvarili 200-milijonsko luknjo, ki jo bodo morali pokriti davkoplačevalci".

Domnevam, da je vsaj pri novinarjih, ki tako pišejo, namen pogosto čisto iskren, v smislu, da tako pač "čutijo", ampak objektivno pa takšno izvajanje ni. Ustavni sodniki zgolj ugotavljajo, kaj se po določilih ustave sme in kaj ne. Če ugotovijo, da je bilo neko ravnanje, recimo mu ravnanje A, prepovedano z ustavo, je pripisati njim krivdo za to ravnanje A oziroma za posledice njegove razveljavitve bizarno.

Vlada gre v izvajanjih pred ustavnim sodiščem še korak dlje in zatrjuje, da je to razlastitev treba ohraniti ravno zaradi višine zneska, ki ga je prihranila davkoplačevalcem. Skratka, ker je bilo prihranjenega veliko, je to v javnem interesu in s tem ustavno. Ampak to pripelje v očiten paradoks: torej več kot zapleniš (če število oplenjencev le ni preveliko), bolj je ustavno? Če bi vlada s tem ukrepom zaplenila 4.4 milijarde, namesto 440 milijonov, bi bilo to potem še (desetkrat?) bolj ustavno? Po mojem je jasno, da je takšna logika močno privlečena za lase, predvsem pa vodi v atmosfero, kjer se pač vsako zaškripanje reši tako, da se nekoga najprej etiketira (kulak, tovarnar, sovražnik ljudstva, špekulant, tajkun), ko se ta etiketa "prime", se mu pa nekaj vzame.