..Janković bi 'vračal veljavo' upravi'

Že dolgo se nisem tako nasmejal !!

NEODVISNA NEODVISNOST

Problematika se vleče že vse od poosvojitvenih dni in sicer je za našo družbo značilna, (pre)velika sprega in povezanost ali zlizanost uprav in nadzornih svetov. Problematika je vseskozi enaka, saj je lahko nekdo v eni družbi član uprave ter v drugi družbi član nadzornega sveta ali obratno, v eni družbi član nadzornega sveta ter v drugi družbi član uprave in to ne glede na to, da so enkrat že zmanjšali dovoljena oziroma dopustna članstva v več nadzornih svetih naenkrat, kjer se ustavi pri številki 3. Ta problematika pa je posebej opazna v pridruženih ali odvisnih družbah in to, ne glede na to, da je na tem področju, dopustno biti član več nadzornih svetov, ki se ustavi pri številki 5. Zelo težko bodo ali pa so v tako sestavljenih vodstvih gospodarskih družb uresničevali po zakonu zapisane jim naloge, pa najsi bodi to za uprave ali same nadzorne svete. Danes po tolikih letih (ne)uspešnega gospodarskega razvoja ter (ne)uspešnega nadzorovanja gospodarskih družb, je videti vse napake ter pomanjkljivosti zgoraj zapisanega. Da ob tem ne govorimo o odškodninski odgovornosti posameznih uprav ali nadzornih svetov, ki bi jih ali so jih povzročile s svojim nevestnim gospodarjenjem ter pahnile veliko družb na rob preživetja ali v t.i.dirigiran stečaj ali prisilno upravo. Glede na dosedanjo prakso bi morali prekiniti s prakso odvisnih članov nadzornih svetov in dejansko začeli pospešeno uveljavljati področje dejanske neodvisnosti nadzornih svetov. Ob tem bi niti pomisliti ne bi smeli na našo pomanjkljivo pravno prakso na področju uveljavljanja odškodninske odgovornosti, predvsem zaradi že vloženih množičnih odškodninskih tožb v tujini ter množičnega in velikega oškodovanja malih delničarjev pri nas.

IZJAVA O NEODVISNOSTI

Izjava o neodvisnosti člana NS družbe _______________
Podpisani(-a) ______________________________ skladno z 8. točko 17.2 člena Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8.12.2009 (v nadaljevanju: Kodeks) vezano na moje članstvo v nadzornem svetu družbe _______________________izjavljam, da imam za opravljanje funkcije člana (-ice) nadzornega sveta dovolj izkušenj in znanja ter se izrekam glede potencialnih nasprotij interesov iz priloge C v Kodeksu.
_________________________________________ __________________________________
Prosimo označite, ali trditev drži ali ne drži. Pri presojanju resničnosti trditve se uporabljajo kriteriji iz priloge C Kodeksa:
a) Ne opravljam funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe in nisem opravljal takšne funkcije v zadnjih petih letih.
DRŽI NE DRŽI
b) Nisem zaposlen v družbi ali povezani družbi in nisem bil na takšnem položaju v zadnjih treh letih.
DRŽI NE DRŽI
c) Ne prejemam večjih dodatnih prejemkov iz družbe ali povezane družbe, razen plačila, ki ga prejemam kot član nadzornega sveta.
DRŽI NE DRŽI
d) Nisem večinski(-a) delničar(-ka) in tudi ne zastopam večinskega/večinskih delničarjev.
DRŽI NE DRŽI
e) Z družbo ali povezano družbo nimam oziroma v zadnjem letu nisem imel(-a) pomembnih poslovnih stikov tako neposredno kot tudi ne kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa.
DRŽI NE DRŽI
f) Nisem in tudi v zadnjih treh letih nisem bil(-a) partner (-ica) ali uslužbenec (uslužbenka) sedanjega ali nekdanjega zunanjega revizorja v družbi ali povezani družbi.
DRŽI NE DRŽI
g) Nisem izvršni (-a) direktor (-ica) ali član (-ica) uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave družbe član nadzornega sveta. Prav tako nisem kako drugače povezan(-a) z izvršnimi direktorji oziroma člani uprave preko sodelovanja v drugih družbah ali organih.
DRŽI NE DRŽI
h) V nadzornem svetu nisem več kot tri mandate (ali več kot 12 let).
DRŽI NE DRŽI
2
i) Nisem bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so v položajih, omenjenih v točkah od a) do h)
DRŽI NE DRŽI
Poleg zgornjih navedb tudi
- nisem član(-ica) širšega poslovodstva povezane družbe in
DRŽI NE DRŽI
- nisem sodeloval(-a) pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.
DRŽI NE DRŽI
____________________________________________ _______________________________
Nasprotje interesov obstaja, kadar je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje člana nadzornega sveta ali uprave ogroženo zaradi vključevanja njegovega osebnega ekonomskega interesa, interesov družine, njenih čustev, politične ali nacionalne (ne)naklonjenosti ali kakršnih koli drugih povezanih interesov z drugo fizično ali pravno osebo.
Ali na vaše odločanje, skladno z zgornjo definicijo nasprotja interesov, vpliva še kakšno dejstvo, ki ni bilo navedeno zgoraj?
NE DA
Prosimo obrazložite, če ste odgovorili z DA:
______________________________________________ __________________________________________________ __________________________________________________ ______
Glede na izkazana potencialna nasprotja interesov se izrekam za:
Prosimo, da ustrezno obkrožite.
a) neodvisnega(-o) člana(-ico) nadzornega sveta
b) odvisnega člana(-ico) nadzornega sveta
Opomba: Člani nadzornega sveta se smatrajo na neodvisne, če izpolnjujejo vse kriterije neodvisnosti (vse trditve, navedene zgoraj, držijo).
S svojim podpisom dovoljujem objavo podpisane izjave na spletnih straneh družbe.
Datum: ______________ Podpis: ____________________

* eden prvih nadzornikov, ki je podpisal gornjo Izjavo o neodvisnosti je Milan Kneževič, ki trenutno zaseda mesto predsednika NS Žito d.d, pa članica NS v Krka d.d. - Mojca Osolnik Videmšek in predsednik NS Krka d.d. -Jože Lenič; član NS Krka d.d. - Vincenc Manček; Članica NS Nama d.d. - Urša Manček; član NS Nama d.d. - Uroš Grilec;

v Petrolu izjave o neodvisnosti članov NS, ne bodo objavljene na spletnih straneh družbe;

www.lju-airport.si/p...snosti.pdf
www.krka.si/media/up...demsek.pdf
www.krka.si/media/up..._Lenic.pdf
www.petrol.si/sites/...ruzb_1.pdf
www.constantiaplus.s...cilo.html/
www.nama.si/f/docs/O...Mancek.pdf

SLOVENIJALES d.d.
Od petih članov NS sta dva člana neodvisna:
www.slovenijales.si/...5%BEbe.pdf

NLB d.d.
Člani nadzornega sveta so pri odločanju o posameznih zadevah na sejah nadzornega sveta upoštevali splošna pravila korporacijskega upravljanja glede vprašanja konflikta interesov (ZGD-1, kodeksi upravljanja in bančni predpisi) in na sami seji seznanili nadzorni svet z obstojem nasprotja interesov v konkretnem primeru ter se izločili iz razprave in odločanja o tej zadevi. Člani nadzornega sveta so podpisali tudi Izjavo o neodvisnosti člana nadzornega sveta skladno s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.
www.nlb.si/utemeljit...rje-260413

ABANKA d.d.
V nadzornem svetu Abanke je več članov, ki bi jih lahko uvrstili v kategorijo posameznikov, ki so ekonomsko, osebno ali kako drugače tesneje povezani z večjim delničarjem ali njegovo upravo. Zakon o bančništvu in Sklep o skrbnosti članov uprav in nadzornega sveta bank in hranilnic natančno in podrobno urejata pogoje in primernost posamezne osebe za članstvo v nadzornem svetu banke ter tem osebam ne preprečujeta članstva v nadzornem svetu. Sklep o skrbnosti članov uprav in nadzornega sveta bank in hranilnic je predpis, ki velja zgolj za banke in v zadostni meri ureja obvladovanje nasprotij interesov članov oziroma neodvisnost nadzornega sveta. V nadzornem svetu Abanke tudi ni delavcev, saj se za banko ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju glede predstavnikov delavcev v nadzornem svetu banke.
www.abanka.si/sys/cm...eId=315706

SOD
www.so-druzba.si/fil...sveta2.pdf

TELEKOM d.d.
Nadzorni svet družbe sestavlja devet clanov, od tega šest clanov predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih. Clani nadzornega sveta so podali izjavo o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb.
www.telekom.si/_file...202012.pdf


* v teh prelomnih političnih in gospodarskih trenutkih, bi zato moralo ZČNS na svoji spletni strani objaviti listo neodvisnih nadzornikov, saj bi si le na podlagi tega, lahko ustvarili mnenje o sestavi nadzornih svetov pri nas, saj bi bili tako veliko bolj transparentni, pa tudi verodostojnost in učinkovitost bi se izboljšala.
* ob tem bi bilo zanimivo, kdo od sedanjih članov NS in prijavljenih kandidatov za člane NS na vseh zavarovalnicah, bi se upal podpisati gornjo izjavo ter jo javno tudi obelodaniti.
www.triglav.eu/sl/od...vljanje/ns

"ODGOVORNO VODENJE PROBLEM CELOTNE DRUŽBE, NE LE GOSPODARSTVA"

Konferenca o korporativnem upravljanju. Jamnik: Vloga nadzornikov v podjetjih se je v zadnjih letih spremenila.

Sistem upravljanja podjetij v državni lasti je spet v prenovi. Da bi bile spremembe čim boljše in dolgoročne, smo v časniku Delo v sodelovanju z ZNS odprli javno razpravo o upravljanju podjetij v državni lasti. Spremljate jo lahko na zgod.be/upravljanje, svoje poglede na to pa prispevate na upravljanje@delo.si

Vloga nadzornikov se je v zadnjih letih precej spremenila, je na konferenci o korporativnem upravljanju uvodoma dejal predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik.

Opozoril je, da se zaradi pomanjkanja sodne prakse glede nepravilnosti povečuje pritisk na civilno družbo za sankcioniranje takšnega ravnanja, tudi na ZNS.

»Odgovorno vodenje je problem celotne države, ne le gospodarstva, «je dejal minister za pravosodje Senko Pličanič. Povedal je, da se razmere v sodstvu izboljšujejo. Izrazil je željo, da bi sodišča v prihodnje imela manj dela z uveljavljanjem odškodninske ogovornosti, ker zaradi visoke etike do oškodovanj sploh ne bi prihajalo.

Predsednik komisije za preprecevanje korupcije Goran Klemenčič je poudaril, da je problem korupcije v Sloveniji močno povezan s finančnim sistemom in upravljanjem družb v državni lasti. Dodal je, da je bilo doslej pri nas ničelno tveganje zaradi uničevanja podjetij.

Darko Stare iz KPk je menil, da lahko zlasti stanovske organizacije največ naredijo, da iz organov vodenja ali nadzora izločijo gnila jabolka. Gorazd Podbevsek iz ZNS pa je odvrnil, da združenje ne more ukrepati proti nekomu, ki ni njegov član.

Glede javnosti podatkov o državnih podjetij je Klemenčič poudaril, da so največja korupcijska tveganja povezana prav s kadrovanjem, kjer da je preglednost zelo majhna. Zelo tvegne so tudi pogodbe teh druzb z zunanjimi izvajalci.

Ena od tem današnje Konference korporativnega upravljanja, ki jo organizira Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), bo tudi profesionalizacija nadzornikov.

Pogovarjali se bodo tudi o vlogi Komisije za preprečevanje korupcije v korporativnem upravljanj in sodni praksi.
www.delo.si/gospodar...rstva.html

PROFESIONALIZACIJA NADZORNIKOV

ZNS danes organizira konferenco korporativnega upravljanja.

Sistem upravljanja podjetij v državni lasti je spet v prenovi. Da bi bile spremembe čim boljše in dolgoročne, smo v časniku Delo v sodelovanju z ZNS odprli javno razpravo o upravljanju podjetij v državni lasti. Spremljate jo lahko na zgod.be/upravljanje, svoje poglede na to pa prispevate na upravljanje@delo.si

Ena od tem današnje Konference korporativnega upravljanja, ki jo organizira Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), bo tudi profesionalizacija nadzornikov.

O profesionalizaciji funkcije člana nadzornega sveta, ko bi lahko posameznik to nalogo opravljal poklicno, se razmišlja že nekaj časa. Pravnik dr. Rado Bohinc je že pred časom poudaril, da zakon o gospodarskih družbah (ZGD) tega ne predpisuje, a niti ne izključuje. Se pa nadzorniki pri nas na tem področju srečujejo z omejitvami števila nadzornih svetov (največ tri), v katerih lahko hkrati sedijo, in z omejitvami pri plačilu za opravljanje te naloge, zlasti v državnih družbah.

Generalna sekretarka ZNS Irena Prijović pojasnjuje, da se bodo te teme tokrat lotili drugače, in sicer kot profesionalizacije dela nadzornikov v širšem kontekstu, saj gre za opravljanje ene najpomembnejših funkcij korporativnega upravljanja. »Profesionalizacijo v širšem smislu določa stroka. Kaj pomeni profesionalno ravnanje na tej funkciji, pa ne opredeljuje zakon, ampak vrsta priporočil dobre prakse, ki natančneje opredeljujejo strokovnost, razpoložljivost, neodvisnost in odgovornost.« Poudarja, da bo razmislek o tem dobrodošel za širše razumevanje te funkcije, ki je bila zaradi političnega kadrovanja nadzornikov in neodgovornega sprejema te naloge doslej pogosto razvrednotena.

Odgovornost uprav in nadzornikov

Direktorji in nadzorniki se morajo za svoja ravnanja vse pogosteje zagovarjati na sodišču. V zadnjem obdobju smo dočakali kar nekaj obsodb, številne epiloge pa še čakamo. Udeleženci konference bodo zato razpravljali tudi o uveljavljanju odgovornosti organov vodenja in nadzora.

Sodna statistika kaže, da je bilo doslej veliko več sodnih začetih in končanih postopkov glede odgovornosti članov uprav, medtem ko so bili pri nadzornikih po dosegljivih podatkih pravnomočno obsojeni le nadzorniki Gradisa IPGI. Odvetnik Uroš Ilić meni, da je to razumljivo: »Če nekdo vodi posle, drug organ pa ga le nadzira, je logično, da se lahko več nepravilnosti pojavi na področju vodenja poslov.« Pravnik dr. Miha Juhart pravi, da je logično, da se je sodna praksa glede odgovornosti organov upravljanja začela naprej vzpostavljati glede uprav. Pričakuje pa, da bomo počasi prišli tudi do nadzornikov.
www.delo.si/gospodar...nikov.html
www.delo.si/gospodar...e-vec.html

ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI

Odškodninskih zahtevkov je čedalje več Konferenca korporativnega upravljanja.

Vloga nadzornikov je zadnja leta vse bolj zahtevna, njihova odgovornost pa čedalje bolj izpostavljena. Sodnih postopkov proti članom nadzornega sveta ali upravi je čedalje več – tako v Sloveniji kot Nemčiji.

Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) Borut Jamnik je na konferenci o korporativnem upravljanju v uvodu opozoril, da se zaradi pomanjkanja sodne prakse glede nepravilnosti v gospodarskih družbah stopnjuje pritisk na civilno družbo za sankcioniranje takšnega ravnanja, tudi v ZNS. A vloženih in tudi rešenih tožb je počasi vendarle vse več, tudi v Nemčiji, ki ima podoben pravni okvir kot mi.

Siemens sprožil domine

»V Nemčiji je škodnih zahtevkov čedalje več, saj je javnost postala bolj občutljiva,« je dejal podpredsednik nemškega združenja nadzornikov Peter H. Dehnen. Po njegovih besedah so jih k temu spodbudili tudi primeri korupcije, pri čemer je izpostavil primer Siemensa: »Ljudje, ki so mislili, da so nedotakljivi, so postali dotakljivi in celo odpuščeni.«

Pri tem se je na konferenci postavilo vprašanje, kdaj naj se nadzorni sveti odločijo za tožbo. Gorazd Podbevšek iz ZNS je ugotavljal, da so v obeh primerih izpostavljeni tveganju, da so tudi sami toženi: če tožijo in tožbo izgubijo ali pa se morajo zagovarjati, zakaj niso šli v tožbo. Odvetnik Uroš Ilić meni, da morajo pri tem pridobiti ustrezna pravna mnenja, pri čemer nimajo zagotovila, da se bo sodni postopek končal v njihovo korist. »Odločitev sprejemaš enako, kot če se odločaš za tožbo poslovnega partnerja,« je svetoval Ilić. Opozoril je še, da je ključno, da se sodišča pri presoji skrbnosti ravnanja posameznika odločajo exante, in ne expost, torej glede na okoliščine, ki so bile znane v času, ko je bila določena odločitev sprejeta.

Darko Stare iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je opozoril, da razne komisije in sodišča ne bodo prispevali k izboljšanju prakse pri korporativnem upravljanju slovenskih podjetij. Dejal je, da lahko za to največ naredijo stanovske organizacije, tako da izločijo »gnila jabolka«. Podbevšek je opozoril, da ZNS ne more ukrepati proti nikomur, ki ni njegov član. Dehnen je na vprašanje, kako ukrepajo v Nemčiji, če kdo od članov združenja krši kodeks, odvrnil, da so to le smernice, združenje pa ni policija. So pa zaradi naložbenega škandala ThyssenKruppa v Ameriki prvega nadzornika družbe pozvali k odstopu.

Največ tveganj pri kadrovanju

Predsednik KPK Goran Klemenčič je poudaril, da je problem korupcije v Sloveniji močno povezan s finančnim sistemom in upravljanjem družb v državni lasti. Dodal je, da je bilo doslej pri nas ničelno tveganje zaradi uničevanja podjetij, zdaj pa smo na stopnji prelaganja odgovornosti, namesto da bi reševali probleme. Glede javnosti podatkov o državnih podjetij je dejal, da so največja korupcijska tveganja povezana prav s kadrovanjem, kjer da je preglednost zelo majhna. Zelo tvegane so tudi pogodbe teh družb z zunanjimi izvajalci.

Začeti je treba na začetku

Na vprašanje, ali se je KPK že odzval proti nosilcu oblasti, ki javno pritiska na nadzorni organ ali upravo podjetja, je Klemenčič odgovoril, da ne, saj da se že tako odzivajo na veliko stvari. Dodal je, da bi bilo drugače, če bi šlo za prikrito vplivanje.

Če želimo imeti strokovne, odgovorne in uspešne nadzorne svete, potem je po mnenju Stareta in dr. Rogerja Bakerja z londonskega inštituta za korporativno upravljanje treba začeti na začetku, torej pri izbiri nadzornikov oziroma članov upravnega odbora. »Če izbereš slabe kandidate, potem moraš s tem živeti,« je dejal Baker. Opozoril je na nove evropske smernice pri izbiri kadrov v finančnem sektorju, zlasti v bankah.
www.delo.si/gospodar...e-vec.html

"A se hecate??...vrniti veljavo???"...

Zaupanje Slovencev...

so zapravili MNOGI menedžerji...

in VEČINA? nadzornikov...

Za stanje v Sloveniji

in za obupen (neperspektiven) položaj...
mnogih Slovencev...
je kriva večina menedžerjev in nadzornikov...
v spregi z mnogimi POKVARJENIMI??...
levimi...desnimi...in sredinskimi politiki...
ŽAL...
Ne zaupamo bankam, sodstvu,
gospodastvenikom, poltikom itd.,itd.

Uf, koliko sprenevedanja in laži. Milijarde v zrak, dolgovi pa "žalujočim ostalim državljanom".
Na spodnji povezavi Bajagin tekst, pa tudi vzdušje je kar vstajniško: pada pada pada vlada pa ćeš i ti draga pasti... malce stara a kar aktualna pesmica :)

www.youtube.com/watc..._7fYTObkrw

"Uprava mora biti za dobro delo dobro plačana, v primeru slabega dela pa naj odstopi."

Ne samo odstopi, ampak naj kazensko odgovarja za slabo delo, če hoče bit dobro plačana. Dokler bodo v upravah sedeli politični nameščenci iz NSI, PS, SDS, SD itd ne bo nič od dobrega dela. NKBM je lep primer dobro plačane uprave za slabo delo. Stotisoč malim delničarjem so izbrisali njihove prihranke za varno starost, šolanje otrok in pomoč onemoglim staršem, upravi pa niso vzeli niti ene plače.

Pa zakaj morate na Financah v člankih ki imajo drugo vsebimo "reklamirati" Jankovića.

Zokun hodi od poncija do pilata, da bi si umil roke od svojih neetičnih ravnanj! Pa tudi državnozborske volitve še niso, so pa sodni procesi!

Sramota za Slovenijo, da ima takšno združenje, ki je politično motivirano in ima delitev na naše in vaše. Ni kodeks tisti, ki bo povečal integriteto nadzornika temveč dejanja oseb, le-ta pa so v ZNS popolnoma Jamnikovsko oblikovana, vključno s kadrovanjem "zvestih" nadzornikov-Petrol, NLB, Cimos, PIL, ... Skrivati se za puhlimi besedami, delati pa nekaj popolnoma drugega-to je ZNS.

Pa, saj je zgodovina natančno pokazala, kje in kdaj ter kakšne napake in druge vsebinske zadeve so se v Sloveniji zgodile v zadnjih dobrih 25 letih, ne? In zdaj bodo odkrivali toplo voda, ali kaj?