A bejž?

Z vidika velikosti slovenskega javnega sektorja po ocenah ministra Gregorja Viranta ni razloga, da bi ga zmanjšali, saj je po velikosti v zlati evropski sredini in sredini držav OECD

To ni res, ker je potrebno upoštevati višino BDP. Upoštevati je potrebno tudi, da k sposobnosti gospodarstva, da nosi obsežen javni sektor, izjemno prispeva privatizirano/liberalizirano gospodarstvo, kar dokazujejo skandinavske države, predvsem Danska.

Predvsem pa Virant ni usposobljen za dajanje takih ocen. Je potrebno razumeti malo več okrog ekonomije.

[0708SIDXX]
A bejž?

A bejž no!

GRRRR!

(X) pravega motiva, da bi se tega POSLUŽEVALI

(>) pravega motiva, da bi to (možnost) UPORABLJALI, IZRABLJALI


LP, Hanibal Lector

PS: Naslednjič ob teh zadrtih čifuriznih ne bom tako prizanesljiv!

Z mehkim, Virant, se ne da kaj dosti storiti, še manj pa zadovoljiti. In ti bi z mehkim!
Dokler bo vlada, minister v njenem imenu, spuščal tako meglo, se ne bo spremenilo nič, čisto nič. Če se bojijo sindikatov in konfrontacije z njimi, naj raje odstopijo. Poseči bo treba v normative in organiziranost na vseh področjih javnega sektorja. Ko se bo to upal Virant javno povedati Štruklju, se bo lahko začel pogajati. Do takrat bo pa opletal z mehkim po svetu.

oooo, here we go again, virant piše novo reformo js, cilj je znižanje, učinek pa bo 10 posto plusa - mi smo pravi liberalci, mi najbolj liberalno delimo denar drugih ljudi

oooo, here we go again, virant piše novo reformo js, cilj je znižanje, učinek pa bo 10 posto plusa - mi smo pravi liberalci, mi najbolj liberalno delimo denar drugih ljudi

Benti, kakšen stavek! Slovenščina ne prenese dobro takčnega nizanja samostalnikov v različnih sklonih in brez glagola, čeprav se rovtarjem to vedno tako zelo dopade, češ da zveni tako "sofisticirano in rafinirano elegantno" ...

(X) Neobvladovanje naraščanja števila zaposlenih

(>) Naraščanje števila zaposlenih ni pod nadzorom
(>) Naraščanja števila zaposlenih ne nadziramo; ... nimamo pod nadzorom; ... ne brzdamo: pogojno... "ne obvladamo/obvladujemo"
(>) Število zaposlenih narašča brez nadzora ("obladovanja");
(>) Število zaposlenih nenadzirano/nebrzdano narašča

Možnosti je še več, a naj za prikaz zadostuje.

LP, Hanibal Lector

Spet je ocenil,da mora nekaj povedati in poslati signal v ušesa ljudem katerih uhlji nimajo povezave z možgani.
V javnem sektorju je potrebno odpustiti najmanj eno tretjino zaposlenih.In to v administrativnih službah države.Ukiniti nepotrebne agencije,institute politične narave ipd.

Navedem primer,ki je tako banalen,da sili na bruhanje. V Ljubljani na Kotnikovi ulici deluje Društvo za pospeševanje razvoja Triglavskega narodnega parka. V Ljublani!Ne v Bovcu,Bohinski Bistrici,Mojstrani.Kdo,za koga je ustanovil tisto pisarno,ki je večinoma prazna? Če mi kdo misli sedaj odgovoriti,da so delavci na terenu naj kar vnaprej napišem. Mogoče so,ampak kasirajo dnevnice,kilometrino itd. Takih primerov je v Sloveniji toliko,da bi vse težko prešteli.

Linearno zniževanje plač ni prava rešitev, pač pa je treba s strukturnimi ukrepi omogočiti disciplinirano in konstantno zmanjševanje števila zaposlenih, je na srečanju zaposlenih v javnem sektorju dejal Virant.

Ko pojma nimaš kaj storiti, uvedeš strukturne ukrepe. Sicer pojma nimaš kaj to je in kakšne posledice bo imelo, ampak: koga zanima? Viranta, ker rabi službo. Kdo ga bo pa zaposlil, če izpade iz politike?

Star eskimski pregovor pravi, Cagav fant še nikoli ni pri punci spal. - Gregor pa menda je ... ene parkrat. Pa ni nikomur povedal, kako je bilo. Že ve, zakaj ...

Bo treba, @Tasilo razloži jim semantični in slovnični pomen te besedne zveze. Lep dan.

P.S. Ko se na hitro izgovori zveni kot potreba.

Vsi ti zapleti z javnim sektorjem, so maslo ravno Viranta. Njegova je plačna reforma. Kako lahko realni sektor preživi tako množico v javnem sektorju? Ljudje ki so v javnem sektorju zaposleni bi se morali zavedati, da zanje dela realni sektor.Važna je dodana vrednost, ki pa je v javnem sektorju ni, Razen redkih izjem.

Nekaj se je govorilo, da je pri mavričnih?

[WikiLeaks]
Naj je ne zmanjšuje linearno torej. Nenormalno je, da je povprečna plača tam nekje okrog 3.500 EUR, če 98 % javnih uslužbencev prejema plačo med 800 in 1000 EUR neto z malico in prevozom vred. Nekdo to povprečje zvišuje z mastnimi zaslužki. Plače nad 1.500 EUR porezat in baš me briga če gre za uravnilovko. Če je javni sektor socialističen, in socialističen je, naj pač pristane še na socialistično uravnilovko pri plačah. Amen.

Začeti pa obvezno pri javnih agencijah in skladih, ki jih je ta vlada spet pričela ustanavljati kot gobe po dežju, ki so znova razbohotili zaposlovanje v javnem sektorju in imajo nenormalno velike plače za nič dela. Zakaj jih sploh potrebujemo, da delajo isto, kot na ministrstvih. Ukinit jih je treba, zaposlene pa nagnat na Zavod za zaposlovanje.

*****!

Tule jih je že nekaj, za začetek: forum.finance.si/?m=...832&single

kar nekaj bi prihranili, če bi se s svojo dvoličnostjo odklopil od javne pipice, zagotovo bi prihranili najmanj 5 do 6k mesečno, in naj ustvarja v zasebnem sektorju, in preživi brez poslovanja z državo.....

O gospod Virant, razlogov za radikalno zmanjšanje javnega sektorja in radikalno nižanje plač in privilegijev javnih uslužbencev je kar milijarda in pol evrov,to je toliko kolikor znaša deficit v letnem proračunu RS., in če Slovenija nima za plače 160.000 javnih uslužbencev jih enostavno odpustiš in znižaš plače.Če me spomin ne vara smo leta 1993 imeli 93.000 javnih uslužbencev pa je država funkcionirala normalno,danes jih imamo 163.000 pa država na javnem področju funkcionira mnogo slabše, kot je takrat.Javni servis smo povečali za neverjetnih 70.000 ljudi pa davkoplačevalci in gospodarstvo od tega javnega servisa nimamo čisto nič več kot dvajset let nazaj, imamo pa posledično zato višje davke,slabše poslovno okolje,manj konkurenčno gospodarstvo in predrag in neučinkovit javni sektor.Zato se mi ne zgledovati po državah ki si takšen obseg javnega sektorja lahko privoščijo,pri nas je realnost bolj kruta, mi si takšen predrag,prevelik,neučinkovit,neproduktiven javni sektor na dolgi rok ne moremo privoščiti.Kajti javni dolg je že 83% BDP-ja in smo že blizu spirale zadolževanja iz katere ni več poti nazaj.Razen boleče poti ki jo danes prestaja Grčija.

"Z vidika velikosti slovenskega javnega sektorja po Virantovih ocenah ni razloga, da bi ga zmanjšali"

"je treba s strukturnimi ukrepi omogočiti disciplinirano in konstantno zmanjševanje števila zaposlenih, je na srečanju zaposlenih v javnem sektorju dejal Virant."

glede na drugi stavek - kaj je tisto z abstraktnim imenom javni sektor, kar se v prvem stavku ne zmanjsuje?

ter seveda... kam s tistimi, ki so odpusceni v js. je v planu direkt penzija ali se kaj :)

Spotoma bo ob zmanjšanju plačne "mase" (bemti, kako fizikalno čudno tole zveni) treba znižati še "maso" prevarantov v politiki. Bi šlo, tovariš minister ?

[WikiLeaks]
Naj je ne zmanjšuje linearno torej. Nenormalno je, da je povprečna plača tam nekje okrog 3.500 EUR, če 98 % javnih uslužbencev prejema plačo med 800 in 1000 EUR neto

povprecna placa v JS je 3500, mediana pa pri 1000? Morda gre tu za zmesnjavo med bruto in neto, tole ne more stimati, ker tako visokih placnih razredov, ki bi tole pojasnili, ni.

Ma dolgo lajtongo končno je skapiral samo on ni spooben da to naredi.

[bc123a]
> [WikiLeaks]
> Naj je ne zmanjšuje linearno torej. Nenormalno je, da je povprečna plača tam nekje okrog 3.500 EUR, če 98 % javnih uslužbencev prejema plačo med 800 in 1000 EUR neto

povprecna placa v JS je 3500, mediana pa pri 1000? Morda gre tu za zmesnjavo med bruto in neto, tole ne more stimati, ker tako visokih placnih razredov, ki bi tole pojasnili, ni.

Pred leti je veljalo da dobi zgornjih 3% zaposlenih v JS cca 28% vse mase plač

[rosom]
Navedem primer,ki je tako banalen,da sili na bruhanje. V Ljubljani na Kotnikovi ulici deluje Društvo za pospeševanje razvoja Triglavskega narodnega parka. V Ljublani!Ne v Bovcu,Bohinski Bistrici,Mojstrani.Kdo,za koga je ustanovil tisto pisarno,ki je večinoma prazna? Če mi kdo misli sedaj odgovoriti,da so delavci na terenu naj kar vnaprej napišem. Mogoče so,ampak kasirajo dnevnice,kilometrino itd. Takih primerov je v Sloveniji toliko,da bi vse težko prešteli.

ni drustvo (kar bi bilo povsem ok, dokler se financira iz clanarin), temvec je:

datum vpisa subjekta v sodni register: 29.09.1998

matična številka: 1323458000

davčna številka: SI57603910

firma: Družba za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka d.d.

skrajšana firma: Družba za spodbujanje razvoja TNP d.d.

sedež: Goreljek

poslovni naslov: Goreljek 103, 4247 Zgornje Gorje

pravnoorganizacijska oblika: Delniška družba d.d.

osnovni kapital: 4.715.406,81 EUR

število delnic: 1.130.793

vrsta organa nadzora: Nadzorni svet

druzbeniki: ni vpisov (eh? ... na podlagi drugih vnosov je na oko videti povsem drzavno)

OSEBE, POOBLAŠČENE ZA ZASTOPANJE

zap. št. zastopnika: 534548
vrsta zastopnika: direktor
identifikacijska številka: EMŠO - podatek ni javen
osebno ime: Tekavec Grega ("ki je tudi izvršni sekretar društva Mali delničarji" - najdeno drugod)
naslov: Parecag 173A, 6333 Sečovlje - Sicciole
datum podelitve pooblastila: 19.11.2012
način zastopanja: samostojno

ČLANI ORGANA NADZORA

zap. št. člana: 23419
tip člana: PREDSEDNIK
identifikacijska številka: EMŠO - podatek ni javen
osebno ime: Neffat Branka (opa, op. crt)
Naslov: Rožna dolina, cesta VII 20, 1000 Ljubljana
datum izvolitve ali imenovanja: 30.08.2013

zap. št. člana: 23420
tip člana: NAMESTNIK PREDSEDNIKA
identifikacijska številka: EMŠO - podatek ni javen
osebno ime: Vučko Dušan
Naslov: Golnik 76, 4204 Golnik
datum izvolitve ali imenovanja: 30.08.2013

zap. št. člana: 23421
tip člana: ČLAN
identifikacijska številka: EMŠO - podatek ni javen
osebno ime: Brglez Pavel
Naslov: Cankarjevo nabrežje 7, 1000 Ljubljana
datum izvolitve ali imenovanja: 30.08.2013

www.druzba-tnp.si/

[bigl]
Bo treba, @Tasilo razloži jim semantični in slovnični pomen te besedne zveze. Lep dan.

P.S. Ko se na hitro izgovori zveni kot potreba.

Zato pa nikomur od politikov, novinarjev in vseh javnih "nastopačev" ne moremo več zaupati, ali je res povedeat tisto, kar je mislil ali hotel in ali take jezikovne traparije spravi skupaj zaradi neznanja, topoumnosti ali pak načrtnega zavajanja, špekulacije, manipulacije ipd. Jasnega, preprostega, nedvoumnega, razumljivega izražanja ni več. Eno sámo pofukano sprenevedavo kvazi-diplomatsko leporečeje in nakladanje. - Niso zdrekali le jezika; zdrekali so razmišljanje. Drznil bi si reči, da celo načrtno.

zvirant je s podkupovanjem javnega sektorja še z visokimi obrestmi nagradil lasten obstoj na račun davkoplačevalcev!

firma: Družba za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka d.d.

pravnoorganizacijska oblika: Delniška družba d.d.!


Lahko morda pripopaš še kaj o kotaciji na LJSE, gibanju tečaja delnice ... ker tole mora biti pa zanimivo.

Poleg tega: če so DD, imajo upravo in nadzornike, skupščine, letna poročila, (prihodki, dobički, marže, EBIT, EBITDA itd) in skratka vse, kar gre k delniški družbi.

Plače prvih 1.200 na spisku državnih uslužbencev v javnem sektorju so bajne. Glej spodnji link in videl boš, da od teh prvih 1.200 nima nihče manj kot 3.000 EUR btto, prvih nekaj deset pa je čisto "odbitih", saj prejemajo vsi več kot predsednik vlade in predsednik države skupaj.
e-uprava.gov.si/ispo...ajl&organ=

Ali ni sramota da v šolstvu delavec z visoko izobrazbo in izdatnimi
izkušnjami zasluži samo 900 evrov, pa še napredovanje ni možno.
Če Virant zniža plače za 10 odstotkov, se vprašam, zakaj sploh
študirati?
Tudi če smo v zlati sredini, bi se moral Virant vprašati - ali so delavci v
javni upravi dovolj učinkoviti zaradi svoje odgovornosti, pa
tudi zaradi zamotane zakonodaje.

[tasilo]
firma: Družba za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka d.d.
pravnoorganizacijska oblika: Delniška družba d.d.!
Lahko morda pripopaš še kaj o kotaciji na LJSE, gibanju tečaja delnice ... ker tole mora biti pa zanimivo.

ce je delniska druzba, to se ne pomeni, da kotira na ljse, ni neke avtomatike.

Poleg tega: če so DD, imajo upravo in nadzornike, skupščine, letna poročila, (prihodki, dobički, marže, EBIT, EBITDA itd) in skratka vse, kar gre k delniški družbi.

uprava in nadzorniki so nasteti zgoraj.

to drugo... naredi kot jaz, vzemi www.ajpes.si, poleg poslovnega registra (od koder sem prej kopiral) je na voljo tudi zbirka letnih porocil (glej razdelek JOLP). ajpes zahteva registracijo, ki pa je brezplacna.

sicer gre po mojem vtisu pri tej d.d. v glavnem za ovitek okoli dveh hotelov (ampak res prvi vtis, imam druge stvari na sporedu, naredi kot receno).

direktor je postal direktor tri leta po faksu.

(ok, jaz sem tudi, vendar v svoji firmici :))

glej tudi: petrinenovice.wordpr...tanovitvi/

Javni sektor bi bilo možno zmanjšati samo tako, da bi se mu vzelo volilno pravico.
Torej misija nemogoče.
So pa dobra osnova podatki in primerjava z drugimi državami OECD. Na Švedskem so v snovni šoli razredi z do 30 učencev. Učitelji so fizično prisotni v šoli obvezno 8 ur (časovnih, ne šolskih po 45 min) dnevno. V tem času opravijo vse svoje obveznosti. Dopust imajo ob nastopu 25 dni (po zakonu, ki velja za vse zaposlene na Švedskem). Ker imajo učitelji zaradi počitnic več prostih dni, kot jim pripada po zakonu, za višek nad 25 dni ne dobijo plačila, ker dela niso opravljali. Ob starosti 30 let, dobijo učitelji, kot vsi ostali, dodatno še 5 dni dopusta, ob starosti 40 let dodatnih 5 dni dopusta in ob starosti 50 let še 5 dni in to je skupno 40 dni. Naprej se dopust glede na starost več ne povečuje.
Za viške prostih ur nad zakonsko določenim dopustom (ki je izenačen z ostalimi zaposlenimi), odbijejo neplačane ure od letnega skupnega zneska, ga delijo z 12 meseci in tako pride ven mesečna plača, ki jo učitelji prejemajo - torej zmanjšana za vse proste ure nad z zakonom določenim dopustom.

Normativi v šolah in vrtcih so bili v 90-tih letih z reformami občutno znižani, ker so pametni upravljalci švedske države ugotovili, da si takšnega razkošja njihova ekonomija ne more privoščiti. In sedaj bi bil potreben samo še odpuščeni gospod Kovač, ki bi hitro znal izračunati, kaj bi to pomenilo za naš proračun, če bi prevzeli švedski model. Ste opazili, da se Štrukelj in Semolič sploh več ne izgovarjata na pravice Švedske in Danske, od kar vesta, kakšne racionalizacije v javnem sektorju in tudi v delovni zakonodaji sta ti dve državi izvedli - in to že pred dvajsetimi leti, zato imajo tudi uspešni ekonomiji! Švedska ima 85% osnovnega zdravstva na koncesijah, 50% privatnih osnovnih šol,financiranih 100% iz javnih sredstev, kar dokazuje naslednji odstavek iz vira brigita.voncina@ess.gov.si Zavoda RS za zaposlovanje, Območna služba Ljubljana:

Obvezna osnovna šola (Grundskola) traja devet let (6-7 do 15-16 leta starosti). Švedski šolski sistem odlikuje posebnost, ki so jo uvedli v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takratna politična odločitev je bila, da vsakdo (učitelji, podjetja, starši) lahko zaprosi za dovoljenje in licenco za odprtje šole. Izda jo nacionalna komisija, če so izpolnjeni nacionalni cilji in je zagotovljeno ustrezno finančno zaledje. Zasebne šole so financirane enako kot javne s strani občine, ne smejo zaračunavati dodatnih šolnin. Tako naj bi dosegli večjo konkurenčnost šol, zasebne šole namreč niso več le dopolnilo javnim, temveč alternativa. Danes je zasebnih šol približno enako kot javnih.

In to je samo ena od možnosti varčevanja v JS! Potem so še dopusti zdravnikov, ki nikjer v OECD ali EU niso tako razkošni, kot pri nas, pa še slepa črevesa agencij, uradov RS, društev ......