Odgovor je korekten. Spoštovana Simona, konkretne situacije pa so predmet konkretnih obravnav. Sodne prakse še ni. Lep dan.

P.S: Prav pa je, da spoznajo kako obsežna in zapletena je ta tematika.

Evo, ustvarjata visoko dodano vrednost...

Ko je zakon napisan tako, da enoznačni odgovori niso mogoči, je nekaj hudo narobe z zakonom samim. Torej gre za popolno arbitrarnost posameznega sodnika in ne sojenje po zakonu. Torej lahko o istem primeru dva sodnika odločita popolnoma drugače. Temu se enostavno ne more reči pravna država.

(X) Prosili bi za odgovore na SLEDEČA vprašanja

Zakaj okorno lomastiti z deležnikom na -č od slediti, če ima vendar slovenščina povsem lep, razumljiv in uveljavljen pridevnik NASLEDNJI. Torej:

(>) Prosili bi za odgovore na NASLEDNJA vprašanja
(>) Prosili bi za odgovore na vprašanja (tudi brez "naslednja" gre, saj so zapisana v nadaljevanju; torej je jasno in očitno, da so "naslednja" - tudi brez poudarjanja)
(>) Prosili bi za odgovore na NASLEDNJE (to "naslednje" je tisto, kar nas zanima - in kar nas zanima, postavimo v obliki vprašanj, ki takoj nato sledijo)

LP, Hanibal Lector

PS: Tisti "sledeči" v pomenu "naslednji" zveni zelo ... eee ... STAnjugoslovansko. Od treh dobrih rešitev vam uspe vzeti četrto, ki ni dobra. - Sem povedal dovolj nežno in obzirno?

finance vedno bolj rumeno obarvane, tu se guncate za 260e, a o tistem o čemer bi morali poročati pa čisto nič

Prav je, da so sodniki pri odločanju neodvisni. Ni pa prav, da so neodvisni tudi od Ustave, zakonov, pravnih načel, poštenja, zdravega razuma.
Resda se MP ne sme vmešavati v sojenje in dajati navodil sodnikov ali tolmačiti določb zakona. Lahko pa te določbe napiše bolj razumljive in predlaga zakonske spremembe, če se obstoječa ureditev izrodi ali se pokažejo odkloni od želenega cilja, ki naj bi ga predpis dosegal. Tako MP ni povsem brez pristojnosti, kot se proglaša in je za sedanje razmere še kako odgovorno. Je pa tudi res, da ni toliko pomembno, kako je določba napisana, pač pa kako se jo razlaga. In razlaga jo Nina Plavšak, ki je tako v vlogi kvazizakonodajalca, saj se nanjo sklicujejo sodniki pri svojem odločanju.

Ni problema vse štima, le realnost v Sloveniji je precej drugačna!

V skladu s 125. členom Ustave RS so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni

Sodniki so predvsem odvisni od proračuna.

[kugy]
Ko je zakon napisan tako, da enoznačni odgovori niso mogoči, je nekaj hudo narobe z zakonom samim. Torej gre za popolno arbitrarnost posameznega sodnika in ne sojenje po zakonu. Torej lahko o istem primeru dva sodnika odločita popolnoma drugače. Temu se enostavno ne more reči pravna država.

Tudi v primerih, kjer glede razumevanja neke določbe ni nikakršnega dvoma in je mogoče le enoznačno razumevanje ter posledično vnaprej pričakovano sodno odločanje, dr. NP poskrbi, da se določba tolmači v nasprotju z zapisanim. Nina v komentarju zakona namreč pravi: 'že res, da ta člen pravi tako, vendar je to določbo treba razumeti drugače in sicer...'. Tako gre to v našem pravosodju. Primerov za takšno izigravanje zakona je mnogo. Ni ga sodnika, ki bi odločal po lastni (objektivni) presoji, prav vsi se pisanju odločb sklicujejo na komentarje NP. In sodijo v škodo strank (upnikov, oškodovancev).

[FIN0007]
>V skladu s 125. členom Ustave RS so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni

Sodniki so predvsem odvisni od proračuna.

Kakšne "neodvisne" podkupninice in "sorodnih neodvisnih beneficij" se pa tudi ne branijo. Povsem neodvisno, kakopak. Seveda.

* Zato se recimo narkodilerji lahko sprehodijo na prostost, zanje pa odsedijo hlapčki.

Razkriti bi bilo treba miljardne skode, ki jih je s pisanjem zakonov povzrocila. Pri tem so avtorski honorarji sitnica.

[sicura]
> [kugy]
> Ko je zakon napisan tako, da enoznačni odgovori niso mogoči, je nekaj hudo narobe z zakonom samim. Torej gre za popolno arbitrarnost posameznega sodnika in ne sojenje po zakonu. Torej lahko o istem primeru dva sodnika odločita popolnoma drugače. Temu se enostavno ne more reči pravna država.

Tudi v primerih, kjer glede razumevanja neke določbe ni nikakršnega dvoma in je mogoče le enoznačno razumevanje ter posledično vnaprej pričakovano sodno odločanje, dr. NP poskrbi, da se določba tolmači v nasprotju z zapisanim. Nina v komentarju zakona namreč pravi: 'že res, da ta člen pravi tako, vendar je to določbo treba razumeti drugače in sicer...'. Tako gre to v našem pravosodju. Primerov za takšno izigravanje zakona je mnogo. Ni ga sodnika, ki bi odločal po lastni (objektivni) presoji, prav vsi se pisanju odločb sklicujejo na komentarje NP. In sodijo v škodo strank (upnikov, oškodovancev).

Sodniške šole so samo uvajanje posameznih interesov skozi zadnja vrata mimo zakonodajalca in sodniki pri odločanju navajajo eminetne pravnike oz.njihova znanstvena dela kot pojasnila za sodne odločitve.In ko zagledate v sklepu ali sodbi v fusnoti navedbo "znanstvenih dosežkov" Plavšakove, Juharta, Udeta, Damjana je že vse jasno ....

Jaz tukaj nekaj ne razumem, ali so ti vseznalci imeli tečaj za sodnike rednih sodišč, kar bi oni morali biti tata mata na tem področju.
Kaj imamo sodnike neznalice , šta radi Masleša, samo čapa pare ili gleda da mu prodže vreme.

Never attribute to malice that which is adequately explained by stupidity.
-- Robert J. Hanlon

Razen v navedenem primeru.

Kakšna sola, kaj pa treninig? Od šole pri nas ni bilo kaj veliko učinka.

Praša en, kakšna je razlika med šolanjem in treningom?
Dobi odgovor: Ma kako naj ti povem. Zamisli si razliko pri svoji hčerki, ko bi ti rekla, grem v šolo seksa ali pa grem na trening seksa.

SAJ NI RES, PA JE!

Glede na to, da so zelo uspešni strokovnjaki, med katerimi je tudi Nina Plavšak, poleg pa tudi prof.Marijan Kocbek, sklicujoč se tudi na določbe nemške prevzemne zakonodaje, venomer zagotavljali, da je tudi z novelami zakona o prevzemih ZPre-1, na maksimalni možni načim poskrbljeno za varstvo malih delničarjev, se to, vse do danes še ni uresničilo.
Kljub temu, da sta na predavanjih organiziranih pri Nebri venomer zagovarjala varstvo malih delničarjev, sta prof.dr.Marjan Kocbek ter prof.dr.Rado Bohinc zagotavljala, da je na zadovoljiv način poskrbljeno za manjšinske delničarje, se je to v naši vsakodnevni praksi, povsem izjalovilo in izničilo. Dejansko za množične in krivične iztisnitve malih delničarjev (squeeze out) najprej pri certifikatni pri(h)vatizaciji, potem pa tudi iz mnoštva delniških družb, ki so presegle prag 90% lastništva, je pokazal, da še zdaleč ni tako in da so predvsem mali delničarji, to razlastninjenje kot zmanjšanje vrednosti čutili v svojem žepu.
To se je vseskozi dogajalo proti njihovi volji in proti njihovemu hotenju, s tem, da so bili v določenem obdobju, za to, kar sami niso hoteli in niti dali soglasja, polek tega še nepravično obdavčeni.
Tako so jih tudi proti njihovi volji in hotenju izključili iz lastninskih upravičenj, izplačilu vseh morebitnih prihodnjih dividend delniških družb ter ostalih možnosti in pravic pri upravljanju družb.
Tako so z različnimi manipulacijami z malimi delničarji, pogostoma z velikimi zmanjšanji njihovega osebnega premoženja, ki so jih pridobivali z lastninskimi certifikati, končala zgodba o velikem uspehu slovenske pri(h)vatizacije. Za vse to je bilo potrebno slediti le določbam zakonov, saj je bilo vse v skladu z zakonodajo, za kar so seveda poskrbeli njihovi avtorji. Vse drugo je bilo le izvajanje njihovih določil, saj so imeli prosto pot za osebno iniciativo, kar jim je s ubogljivim kreditiranjem bank, prineslo nesluteno slavo in bogatstvo, ostalim pa samo bedo in obubožanje.

ZFPPIPP
www.uradni-list.si/1...t?id=84418
www.mp.gov.si/filead...-vlada.pdf

Aktualna vprašanja insolvenčnega prava 2014
www.gvzalozba.si/si/...rava-2014/
www.zdruzenje-ns.si/...topkih.pdf

Predlagam, da še objavite koliko je dobil Virant za predavanje slušateljem priprav za uradniški izpit?
To bo tema, kdo več pokasira in od koga. Brezposelnih revežev ali sodnikov?

pa saj je vse jasno, ti naši sodniki imajo pa res dolge kable al pa nočejo razumet

drobiž, proti vsem slabim zakonom ki so jih spisal da so nam državo okradli

.....toliko napisanega in vse kar razumem so plačila predavateljem......

.....ostalo je le izmenjava mnenj....

ERGO

...jaz z vami izmenjujem mnenje za 20 EUR/uro, pa še kavo vam plačam....

Nabijanje o €260 v treh člankih, reke (miljoni) pa tečejo mimo! Zakaj ni možno pritisniti minusa?

Tipično socrealistična logika, ki vlada med novinarji Financ. Problematizira se plačilo zasebnikom, ne pa plačila državnim uslužbencem. Zakaj država plačuje državne uslužbence, da predavajo o tem kar so se naučili med delom za državno plačo?