kok mam jaz poln kXXrac teGZS. največji voluharji ki bi se moral borit za bodočnost mladih v tej sramoti slowenianstanu sedaj pogojujejo k otroc ne morjo niti normalno živet kaj šele vse ostalo marš tišina banda voluharska brezdelna.

Študentsko delo in študentski servisi se morajo takoj ukiniti!

Zato menimo, da morajo biti rešitve sistemske in oblikovane v soglasju s socialnimi partnerji," so se na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) odzvali na predlog zakona ...

GZS ni resna. Slovenski "socialni dialog" je spona, ki nas vleče na tranzicijsko dno.

GZS, preiščite svoje omare, najdite jajca, če so kje tam pospravljena, in predlagajte tole:

www.finance.si/83574...magi%C2%AB

[izzzy]
Študentsko delo in študentski servisi se morajo takoj ukiniti!

Da, ampak zagotoviti bi morali alternativo, štipendije. razumljivo, s pogoji koliko lahko traja študij in kolikšnem času je obvezno diplomirati.

študentom se niti ne sanja kakšen kol bodo dobili. ne bo, niti dela, niti štipendij.
delodajalci s katerimi sem se pogovarjal so vsi zatrdili da študentsko delo, adijo.

polanec, glede na to da zagovarja malo delo, mu je jasno da študentsko delo drži nad vodo podjetja, ki bi v deluječem trgu crknila že zdavnaj.

vsi ukrepi so usmerjeni samo v eno smer, zagotoviti sredstva za penzije in javni sektor. vse je podrejeno temu.
spremembe niso namenjene pozitivnim ciljem.

PS- glede na št. članov GZ in da milič še vedno lapa bedarije, si upam trditi da neumnost je v butalah globoko zakoreninjena.

Milič in GZ morata varovati interese gospodarstva (vsaj svojih članov) in predlagati različne oblike dela, ki bi za podjetja morala biti čim cenejša. GZ bi morala predlagati, da ni nobenih omejitev za delo študentov, da se posebni prispevki za zdravstveno zavarovanje ne plačujejo, da ni posebnih davkov, evidenc, drugih omejitev....Vlada naj bo tista, ki bo po velikem in srditem boju z GZ sprejela omejitve. Milič in GZ ne moreta iz svoje kože, gonita svoje, podobno kot pri davku na nepremičnine in ne opazita, da ju vlada izkorišča za predlaganje ukrepov, ki povečujejo stroške gospodarstvu. Predlog GZ o omejitvah študentskega dela je podoben predlogu Štruklja, da se plače učiteljem zmanjšajo za 30% ali naj se ukine regres za dopust, seveda tega od Semoliča ali Štruklja ne bomo dočakali, ker varujeta interese svojih članov, tudi če se zaradi tega država podre.

Kot prvo in osnovno je, da študijski programi - študij kot tak, morajo univerze posodobiti in od študentov zahtevati znanje, ter omejiti leta študija. Preveč je polovičarstva, samo zato, da je vpisanih številčno kar se da dosti študentov (s tem fakulteta pridobi več denarja) in da bi izšolani predavatelji lahko imeli službo. Kaj pa kvaliteta študija, kvaliteta pa je veeeeeelik vprašaj???
.
Osnovno delo študenta je študij in če intenzivno študira (ker pač naj bi bil študijski program zahteven) potem niti ne more imeti toliko časa, da bi prebil več časa v službi kot na fakulteti ali ob knjigi. Lahko sicer opravlja občasna dela, recimo ob vikendih, praznikih, pa v času počitnic itd...
.
Da o kategoriji študentov, ki so samo formalno vpisani na fakultete zaradi statusa niti ne pišem.
.
V sloveniji imamo anarhijo:
- 1/3 študentov je vpisanih na fakultete zaradi dela prek napotnic
- 1/3 študentov je vpisanih na fakultete ker ne vedo kaj bi sicer počeli a za delo nimajo volje
- 1/3 študentov je vpisanih na fakultete s ciljem študirati in doštudirati

[MM1411]
Kot prvo in osnovno je, da študijski programi - študij kot tak, morajo univerze posodobiti in od študentov zahtevati znanje, ter omejiti leta študija. Preveč je polovičarstva, samo zato, da je vpisanih številčno kar se da dosti študentov (s tem fakulteta pridobi več denarja) in da bi izšolani predavatelji lahko imeli službo. Kaj pa kvaliteta študija, kvaliteta pa je veeeeeelik vprašaj???
.
Osnovno delo študenta je študij in če intenzivno študira (ker pač naj bi bil študijski program zahteven) potem niti ne more imeti toliko časa, da bi prebil več časa v službi kot na fakulteti ali ob knjigi. Lahko sicer opravlja občasna dela, recimo ob vikendih, praznikih, pa v času počitnic itd...
.
Da o kategoriji študentov, ki so samo formalno vpisani na fakultete zaradi statusa niti ne pišem.
.
V sloveniji imamo anarhijo:
- 1/3 študentov je vpisanih na fakultete zaradi dela prek napotnic
- 1/3 študentov je vpisanih na fakultete ker ne vedo kaj bi sicer počeli a delat se jim noče
- 1/3 študentov je vpisanih na fakultete s ciljem študirati in doštudirati

rešitev je, omejti €€€ fakultetam, univerzam, razliko, ki jim zmanjka pa naj si zaslužijo na trgu.

študentom pa štipendije in na drugi strani odgovornost in obveznost, ki iz tega izvira.

[jobaa]
> [MM1411]
> Kot prvo in osnovno je, da študijski programi - študij kot tak, morajo univerze posodobiti in od študentov zahtevati znanje, ter omejiti leta študija. Preveč je polovičarstva, samo zato, da je vpisanih številčno kar se da dosti študentov (s tem fakulteta pridobi več denarja) in da bi izšolani predavatelji lahko imeli službo. Kaj pa kvaliteta študija, kvaliteta pa je veeeeeelik vprašaj???
> .
> Osnovno delo študenta je študij in če intenzivno študira (ker pač naj bi bil študijski program zahteven) potem niti ne more imeti toliko časa, da bi prebil več časa v službi kot na fakulteti ali ob knjigi. Lahko sicer opravlja občasna dela, recimo ob vikendih, praznikih, pa v času počitnic itd...
> .
> Da o kategoriji študentov, ki so samo formalno vpisani na fakultete zaradi statusa niti ne pišem.
> .
> V sloveniji imamo anarhijo:
> - 1/3 študentov je vpisanih na fakultete zaradi dela prek napotnic
> - 1/3 študentov je vpisanih na fakultete ker ne vedo kaj bi sicer počeli a delat se jim noče
> - 1/3 študentov je vpisanih na fakultete s ciljem študirati in doštudirati

rešitev je, omejti €€€ fakultetam, univerzam, razliko, ki jim zmanjka pa naj si zaslužijo na trgu.

študentom pa štipendije in na drugi strani odgovornost in obveznost, ki iz tega izvira.

V tujini, da bi ne bilo pomote, to več ne velja samo na zahodu, poznajo tudi obliko bančnega študijskega posojila - skrb študenta je da marljivo študira in doštudira ter se zaposli, nakar vrača posojilo. Obresti so v takih primerih minimalne - tako ni omejitve in izgovora, da lahko samo bogati študirajo!

[slovenecnb1]
kok mam jaz poln kXXrac teGZS. največji voluharji ki bi se moral borit za bodočnost mladih v tej sramoti slowenianstanu sedaj pogojujejo k otroc ne morjo niti normalno živet kaj šele vse ostalo marš tišina banda voluharska brezdelna.

hehe. jaz rečem samo, jao mene kok je butast ta narod. vsi, ki lahko prekinjejo vsa možna članstva v zbornicah in naj si gospodje služijo kruh na trgu med konkurenco.
pa da vidimo bebote in the action.

žal, da bi vsi odpovedali članstvo v GZ, so le mokre sanje.

Bravo!
Manjka le še zahteva, da se omeji študij na recimo največ 40 % populacije ene generacije. Potem bomo že bliže nekim normalnim razmeram.

[MM1411]
> [jobaa]
> > [MM1411]
> > Kot prvo in osnovno je, da študijski programi - študij kot tak, morajo univerze posodobiti in od študentov zahtevati znanje, ter omejiti leta študija. Preveč je polovičarstva, samo zato, da je vpisanih številčno kar se da dosti študentov (s tem fakulteta pridobi več denarja) in da bi izšolani predavatelji lahko imeli službo. Kaj pa kvaliteta študija, kvaliteta pa je veeeeeelik vprašaj???
> > .
> > Osnovno delo študenta je študij in če intenzivno študira (ker pač naj bi bil študijski program zahteven) potem niti ne more imeti toliko časa, da bi prebil več časa v službi kot na fakulteti ali ob knjigi. Lahko sicer opravlja občasna dela, recimo ob vikendih, praznikih, pa v času počitnic itd...
> > .
> > Da o kategoriji študentov, ki so samo formalno vpisani na fakultete zaradi statusa niti ne pišem.
> > .
> > V sloveniji imamo anarhijo:
> > - 1/3 študentov je vpisanih na fakultete zaradi dela prek napotnic
> > - 1/3 študentov je vpisanih na fakultete ker ne vedo kaj bi sicer počeli a delat se jim noče
> > - 1/3 študentov je vpisanih na fakultete s ciljem študirati in doštudirati
>
> rešitev je, omejti €€€ fakultetam, univerzam, razliko, ki jim zmanjka pa naj si zaslužijo na trgu.
>
> študentom pa štipendije in na drugi strani odgovornost in obveznost, ki iz tega izvira.

V tujini, da bi ne bilo pomote, to več ne velja samo na zahodu, poznajo tudi obliko bančnega študijskega posojila - skrb študenta je da marljivo študira in doštudira ter se zaposli, nakar vrača posojilo. Obresti so v takih primerih minimalne - tako ni omejitve in izgovora, da lahko samo bogati študirajo!

lahko tudi tako. lahko tudi obe alternativi.
smisel je, da se zagotovijo druge alternative, ki so vsem enako dostopne.
smisel je, da so delavni, uspešni, ustvarjalni, produktivni študenti nagrajeni in da se diferencirajo od tistih, ki pač teh lastnosti nimajo ali pa niso predani stvari.
in kar je najpomembneje, da se vsi zavedamo/jo svojih pravic, odgovornosti in obveznosti, ki iz teh pravic izvirajo.

[jobaa]
rešitev je, omejti €€€ fakultetam, univerzam, razliko, ki jim zmanjka pa naj si zaslužijo na trgu.

Ravno zaradi omejitev smo prisli v taksno usrano situacijo, ko se fakultete in profesorji morajo potegovati za studente (sicer fakultete niso dobile denarja, potem je pa dolgorocno tudi z zaposlitvami in placo bolj svoh), namesto da bi bilo obratno.

Read my lips, to da se morajo recimo tehnicne in naravoslovne fakultete puliti za studente, ker jih cel kup raje gre na druzboslovje, je bolano.

PODPIRAM 100%

26 LET

Pri študentovski populaciji je tudi problematičen prehod preko starosti 26 let, saj mora ob izpolnjenem 26 letu, sam študent plačevati tako obvezno kot tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, kljub temu, da ima regularno priznan status študenta. To pomeni trenutni strošek za obvezno zdravstveno zavarovanje 14,17 €, letno 170,04 €, ter za dodatno zdravstveno zavarovanje 28,50 €, letno 342 €. Vse to je veljalo do 01.02.2014, ko se je znesek za obvezno zdravstveno žavarovanje povišal na 22 €, kar pomeni letno 94 € več za študenta.

Poseben problem je tukaj dvojnost meril, saj po naši vrli zakonodaji, nekdo lahko za svojega družinskega člana, ki ima status študenta,le-tega lahko da v davčno olajšavo kot vzdrževanega družinskega člana, če se je na študij vpisal pred izpolnitvijo 26 leta starosti.

Po drugi strani, pa študent, ki nadaljuje študij na drugi stopnji podiplomskega študija - magistrski študij, pa mu tega statusa na ZZZS ne upoštevajo in ne more biti več zavarovan kot družinski član, lahko pa na DURS uveljavlja olajšavo kot vzdrževani družinski član, če je prijavljen na zavodu za zaposlovanje.
www.zzzs.si/zzzs/int...810032A4BD

DISKRIMINATORNA DOLOČILA

24. avgusta 2008 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K), ki določa, da si morajo študenti po dopolnjenem 26. letu sami urediti tako obvezno kot tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, saj ne morejo biti več zavarovani preko staršev. Zaradi te diskriminatorne določbe je Študentska organizacija Slovenije 15. decembra 2008 na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti spornega 12. člena ZZVZZ-K.

Tako imajo naslednje 3 možnosti:

* da se zavaruje kot občan preko občine pod katero spada stalno bivališče
* da se zavaruje kot samostojni zavezanec preko ZZZS
* da zaprosi za denarno socialno pomoč in mu dopolnilno zdravstveno zavarovanje plača država
www.studentska-org.s...avarovanje