Ima menda že zbrano tole himno za otvoritveni nastop www.youtube.com/watc...hXhG87V2wk ?

Mislim, da se prvič v nečem strinjam z Lukšičem. Ministrska funkcija je politična in povsem nenaravno je, da bi jo prevzel človek, ki ustanavlja svojo stranko, ki seveda ni del koalicije.

[finigospod]
Mislim, da se prvič v nečem strinjam z Lukšičem. Ministrska funkcija je politična in povsem nenaravno je, da bi jo prevzel človek, ki ustanavlja svojo stranko, ki seveda ni del koalicije.

ampak tu gre za kontiuniteto pri nategovanju volilnega telesa in tu vse logike normalnih družb odpovedo !

UDBA toži UDBA sodi press!!

Očitno si tudi v sami koaliciji še niso enotni, ali bodo napravili takšno politično nekorektno potezo, ali ne.

Da se razumemo, tu govorim samo o političnih standardih in higieni, ne o strokovnih kompetencah Kardeljevega vnuka.

[finigospod]
Očitno si tudi v sami koaliciji še niso enotni, ali bodo napravili takšno politično nekorektno potezo, ali ne.

Da se razumemo, tu govorim samo o političnih standardih in higieni, ne o strokovnih kompetencah Kardeljevega vnuka.

OK. In kakšne so strokovne kompetence Šoltesa? Kar je bilo konkretnega od njega, so poročila zaradi poročil, učinka njegovih poročil je bilo na nivoju zavitka toaletnega papirja, pokradenega v vsem njegovem obdobju je bilo za proračunsko luknjo. In sedaj bi ga inštalirali za preganjanje korupcije kot velikega strokovnjaka brez učinka. To se pravi, se nadaljuje dosedanje delovanje.

Tale limonada z načrtnim "pozicioniranjem blagovne znamke" Šoltesa presega že vse meje dobrega okusa.

En dan prejšnji teden na Valu 202, kjer so vsake pol ure čez polno uro na sporedu petminutne novičke. Prva novica, da Šoltes še razmišlja. Sledijo "drugorazredne teme", od svetovne krize, brezposelnosti, sage o prodaje Mercatorja, udbovskih likvidacijah itd. Čez eno uro prva novica, da Šoltes še kar razmišlja. Mine ura, Šoltes pa še kar razmišlja. In tako do večera, prižgem Dnevnik in nekje pri začetku spet o Šoltesu. Pred kamere ga sicer niso dobili, zato so pa z mnenjem o njem gnjavili Breclja, pa še nekaj zdravnikov iz zakotnih ZD, če bi jim v bolnicah dovolili, bi verjetno najedali še nepokretnim pacientom...

In za konec, nisem prepričan, če je res to namen Šoltesovih propagandistov, ampak pri meni so s tem njegovim brezkončnim "razmišljanjem" kvečjemu vzbudili vtis, da je ali strašansko neodločen ali bolj počasne pameti, če že ne kar oboje.

"Nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes bo v začetku prihodnjega tedna sporočil odločitev o kandidaturi za ministra za zdravje..."


... in sicer takoj po posvetu z Kremšnitarjem iz Murgelj, ki se bo zgodil na koti "Sljastičarnica Zvjezda" !

Čakam samo še, da Titov vnuk Joška Broz sprejme slovensko državljanstvo, ustanovi svojo stranko in z Kardeljevim vnukom Igorjem Šoltesom ustanovita "prototip države demokratičnega socializma).

Komunistična internacionala press

[finigospod]
Mislim, da se prvič v nečem strinjam z Lukšičem. Ministrska funkcija je politična in povsem nenaravno je, da bi jo prevzel človek, ki ustanavlja svojo stranko, ki seveda ni del koalicije.

Pa toliko imamo za povedati čez politiko, poslušnost, kimavce in razno razne multibariće po partijski liniji....

V Sloveniji na žalost ni drugega načina, da politično deluješ kot da ustanoviš politično stranko.

Politične stranke pa so se dejansko razvile v družbe za ropanje države z omejeno odgovornostjo.

Ali je zato vsaka nova stranka inkriminirana še preden se ustanovi? Je to metoda slamnatega moža za prikrivanje inkriminiranosti velikih parlamentarnih strank, ki pa dejansko SO v preteklosti ropale našo domovino?

Glede na slabe izkušnje s strankami bi si morali kvečjemu priznati, da strankarska demokracija ni prava demokracija. Vsak poslanec naj z vsem premoženjem odgovarja pred državo, politično pa izključno svojim volilcem. Stranke bi morali prepovedati, s tem bi odpadle kravje kupčije, salonsko sprenevedanje in ropanje po partijski liniji.

Očitno je za režiserje in Šoltesa funkcija ministra samo sredstvo za promocijo njegove stranke pred volitvami in ne ureditev razpadajočega zdravstvenega sistema.
Virant v zameno za svojo podporo Šoltesu računa na možnost preskoka v novo stranko in s tem politično preživetje.
Lukšič se boji konkurence, saj bi nova stranka pobirala glasove prav SD.
Vsem skupaj pa se j... država in zdravstvo.

Kako se lahko nekdo, ki je kršil zakon oziroma s svojim početjem povzročil škodo, sploh še svaljka po politični sceni.
Igor Šoltes, dipl. iur., tedaj Sekretar Sekretariata za stanovanjske zadeve Občine Ljubljana ŠIška, je 21. 9. 1994 podpisal "POTRDILO" nekemu najemniku, da je dogradil sam stanovaanje v hiši, ki je bila v denacionalizacijskem postopku, kar seveda ni bilo res, kar se je kasneje izkazalo v sodnem postopku.
In kako naj zaupamo osebku, ki podpisuje neresnične in lažne dokumente, zaradi česar imajo potem državljani težave - v tem primeru kar obe stranki! Prva, ki se je neezakonito vselila in ji je potem občinski funkcionar podpisal še "Potrdilo" in druga, ker je morala preko sodišča dokazati lumparije uradnikov, da je lahko izpraznila denacionalizirano stanovanje.
A ja v Butalah živijo Butalci in ti imajo bolj kratko pamet. To bo. Pa ravno proti pustu gremo. Čas je zato primeren za nove stranke in stare politike.

pri nas so politiĆne funkcije dedne !

s.korejapress

Gospodarstvo in zdravstvo v razsulu,ti modeli pa se ukvarjajo sami s sabo,kot da bi vladali še sto let.Ob veliki podpori in servilnosti dominantnih medijev,so vedno bolj zagledani vase in neoperativni.Spin doktorji s podporo dona iz Murgl so Šoltesa "izvrgli" le toliko,da ovce to spravijo v podzavest,da ga kasneje s pomočjo stranke infiltrirajo v politični prostor kot rešitelja.Nič novega,vse to smo že videli!

Uuuuuu, koliko usklajevanja med osli. Dovolj bi bilo znižati davke+prispevke za 1/3 ina domov nakuriti 1/2 uradniških oslov, pa bi bilo vse vredu. Brez usklajevanja.

Enfrice.

Vredno branja ; www2.scnr.si/files/2...2.2013.pdf Primerrjava Kardeljevega unuka, ki je imel babico Pepco Kardelj, sestro od zlocinca Ivana Macka je grozlijvo dejstvo. Kardelj, Tito, Hitler, Stalin so sinonimi za diktaturo in totalitarne nacisticno komunisticne rezime. Predstavljajte si da bi bil Himlerjev ali Göringov unuk minister v vladi Angele Merkel ???? Sorodnikov, starsev si ljudje ne izbiramo sami to je dejstvo je pa tudi res, da kri ni voda. Ce Igor Soltes ne bi bil Kardeljev unuk nebi nikoli prisel tako visoko na razne polozaje v komunjarski Sloveniji, to je dejstvo ! Ta vlada ni demokraticna ter tudi ni sposobna popeljati Slovenije iz krize. Vlada nam Udbasko marionetni rezim !

[finigospod]
Mislim, da se prvič v nečem strinjam z Lukšičem. Ministrska funkcija je politična in povsem nenaravno je, da bi jo prevzel človek, ki ustanavlja svojo stranko, ki seveda ni del koalicije.

Zakaj se ti
e zdi pametno, da je ministrska funkcija politična? SFRJ je ukinila ministrstva leta 1963 in jih nadomestila z zveznimi sekretariati. Političnost je kao izginila in Amerika je to nagradila z dvema milijardama doljarjev pomoči.

Spregledaš, da je večina zmenet, ki se zažirajo v proračun, tam, samo zaradi političnosti takih oslov, kot si sam, ki v tej poltiki nekaj vidiš.

Enfrice.

Veleposlanik J. Mussomeli: »Brez polne in objektivne obravnave dogodkov iz II. svetovne vojne in jugoslovanskega obdobja bo slovenska družba težko napredovala tako dobro in hitro, kot bi lahko, saj je vsak delček slovenske politike in ekonomije prikrajšan zaradi neuresničene sprave«.
Slovensko polpreteklo obdobje je bilo zaznamovano s totalitarnimi sistemi, v katerih so bile drastično kršene človekove pravice in svoboščine, še posebej v prvih letih komunistične vladavine. Zato je bil glavni namen pogovora z ameriškim veleposlanikom odgovoriti na vprašanje, kaj je naloga naše generacije, kaj lahko storimo za popravo krivic iz preteklosti in kaj smo dolžni storiti pri ozaveščanju mlade generacije, da se hudodelstva ne bodo več ponovila. Ena glavnih misli veleposlanika Mussomelija je bila, da na preteklost ne smemo pozabiti, vendar je naša dolžnost, da ne živimo v preteklosti, ampak se skušamo iz nje kaj koristnega naučiti.

v četrtek zvečer je bil na posvetu pri Kučanu

[Ovid]
Veleposlanik J. Mussomeli: »Brez polne in objektivne obravnave dogodkov iz II. svetovne vojne in jugoslovanskega obdobja bo slovenska družba težko napredovala tako dobro in hitro, kot bi lahko, saj je vsak delček slovenske politike in ekonomije prikrajšan zaradi neuresničene sprave«.
Slovensko polpreteklo obdobje je bilo zaznamovano s totalitarnimi sistemi, v katerih so bile drastično kršene človekove pravice in svoboščine, še posebej v prvih letih komunistične vladavine. Zato je bil glavni namen pogovora z ameriškim veleposlanikom odgovoriti na vprašanje, kaj je naloga naše generacije, kaj lahko storimo za popravo krivic iz preteklosti in kaj smo dolžni storiti pri ozaveščanju mlade generacije, da se hudodelstva ne bodo več ponovila. Ena glavnih misli veleposlanika Mussomelija je bila, da na preteklost ne smemo pozabiti, vendar je naša dolžnost, da ne živimo v preteklosti, ampak se skušamo iz nje kaj koristnega naučiti.

Joseph Mussomeli

"Prelahko vam je bilo. Kaj, deset ljudi je umrlo v vaši vojni za neodvisnost. Menim, da takrat, ko ljudje skupaj krvavijo, skupaj trpijo, se skupaj borijo, imajo več občutka za narodno identiteto."

upam da ne nasede, zakaj ga vabijo, ja zato ker vidijo potencial na naslednjih volitvah, in ni boljše možnosti da se rivala diskreditira...kot da mu ponudiš ministerski stolček v stihijski vladi....kakih iskrenih želja po spremembah pa ni.

Zlocinska Kardeljeva navodila in Stanovnik ; www2.scnr.si/files/2...ik%201.pdf

Janez Janša: "Korejski način reagiranja slovenske vlade na izjave ameriškega veleposlanika".
www.sds.si/news/13353

Le kateri predstavnik tuje države je npr. lahko spregledal nesporno dejstvo, da je aprila 2013 v Stožicah celoten državni vrh, obdan s strici iz ozadja in s komunističnimi simboli, veseljačil v protievropskem, pritiameriškem in protislovenskem okolju?

Kot minister za obrambo v času vojne za Slovenijo sem ponosen, da smo si zmago priborili za ceno majhnih žrtev. To štejem za enega največjih uspehov Slovencev v času, ki je omogočil našo samostojnost in hkrati skoval tisto pristno vrednostno središče slovenskega naroda, ki je pravi vir naše moči za prihodnost in hkrati obrambe pred vsem, kar nas potiska nazaj v bivši totalitarni komunistični svet.

Izjavo ameriškega ambasadorja Musomellija kljub temu razumem dobronamerno. Velikokrat, še posebej v zadnjih letih, sem podobno oceno slišal iz ust mnogih Slovencev, ki so aktivno sodelovali v procesih osamosvajanja in vojne za Slovenijo. Razlogi za takšne izjave so očitni in so utemeljeni v razočaranju nad tem, kar je nastalo iz naše države. In kako cenimo lastno domovino, državo, njene simbole in njene osrednje vrednote. V državi, za katero smo se morali na koncu boriti tudi z orožjem, so promocijo doživljali predvsem tisti, ki so ji nasprotovali. Praktično ne obstaja politik, novinar, urednik, pripadnik SDV ali uradnik, ki je v letih 1990 in 1991 odkrito nasprotoval osamosvojitvi in ki v državi, ki je nastala proti njegovi volji, ne bi napredoval.

Nasprotniki osamosvojitve so v samostojni Sloveniji postali ambasadorji, ministri, poslanci, predsedniki državnega zbora in celo republike. Ljudje, ki so maja 1990 omogočili razorožitev slovenske TO, so danes funkcionarji v Zvezi veteranov. Organizacije ZZB, ki so leta 1991 javno nastopile proti osamosvojitvi, danes sebi pripisujejo zasluge za samostojno Slovenijo. Nasprotniki slovenske osamosvojitve so omogočili nastanitev številnih agresorjev v Sloveniji, preskrbeli so jim bivališča, državljanstvo mnogim celo razkošne pokojnine. Od Aksentijevića, Kolška pa do Mazića.

Ko smo Slovenci leta 1991 razglasili samostojno državo, nas ZDA niso podprle. Vendar so najvišji predstavniki te države po lastni izkušnji z Miloševićem in JLA, njen predsednik npr. meni osebno, kasneje priznali, da so se zmotili. Da smo imeli prav mi, oni pa narobe. Takšno priznaje je prišlo s strani najmočnejše države na svetu. Žal pa tega priznanja in opravičila nismo nikoli dočakali niti od enega Slovenca, ki je samostojni Sloveniji nasprotoval. Ne od Janeza Stanovnika, ki je v usodnih časih trdil, da bi bila odcepitev Slovenije samomor in ne od Milana Kučana, ki je v istem času zatrjeval, da odcepitev nikoli ni bila njegova intimna opredelitev in da o njej težko celo razmišlja. Niti od Romana Jakiča, ki je še tik pred agresijo JLA na Slovenijo leta 1991 glasoval in glasno ter žaljivo nasprotoval vsem ukrepom za oblikovanje slovenske obrambne moči, danes pa kot žalitev časti in dostojanstva Slovenske vojske na dveh nogah kot minister za obrambo z dragim avionom paradira naokoli. Preden je prevzel obrambni resor, bi se moral vsaj javno opravičiti.

Klicanje ambasadorja ZDA na zagovor na zunanje ministrstvo zaradi njegove izjave je neprimerno tako zaradi vsebinskih kot zaradi formalnih razlogov. Ambasador ni povedal ničesar škandaloznega, le na "slovenski način" je razglabljal o vzrokih, zaradi katerih predvsem sedanja oblast ne ceni osamosvojitve. Le kateri predstavnik tuje države je npr. lahko spregledal nesporno dejstvo, da je aprila 2013 v Stožicah celoten državni vrh, obdan s strici iz ozadja in s komunističnimi simboli, veseljačil v protievropskem, pritiameriškem in protislovenskem okolju? In da tam ni bilo nobene slovenske ali evropske zastave? Na zagovor pa so ambasadorja poklicali na MZZ, kjer še vedno vedri in oblači na desetine nekdanjih jugo diplomatov, ki so se z nekaj častnimi izjemami v Slovenijo vrnili šele potem, ko smo zmagali. Žrtve, ki so vseeno padle za slovensko svobodo in samostojnost so padle tudi zato, ker so hlapci jugokomunističnega režima iz Slovenije pomagali razorožiti TO, njihovi somišljeniki pa so v Beogradu in organih SFRJ vztrajali do konca.

[Ovid]
Janez Janša: "Korejski način reagiranja slovenske vlade na izjave ameriškega veleposlanika".
www.sds.si/news/13353

Le kateri predstavnik tuje države je npr. lahko spregledal nesporno dejstvo, da je aprila 2013 v Stožicah celoten državni vrh, obdan s strici iz ozadja in s komunističnimi simboli, veseljačil v protievropskem, pritiameriškem in protislovenskem okolju?

Ja težko, spregledal pa je Rovte, se pravi vi sploh niste pomembni za Amerikanote. :)

Predlagam vladi da, da razpis tudi na Zavod za zaposlovanje z obveznim pripisom :Kandidate napotuje tudi Zavod.
Iščejo se ministri... za določen čas.....

izjava je bila žaljiva, in čas bi bil da bi tudi predsednik podal kritiko, če bi imel jajca....ali pa ga skrbi le svoja priljubljenost...očitno..zakaj le bi si zapiral vrata na naslednjih volitvah, pri gorečih pristaših ex komunistov...v preobleki..z rumenim trakom...lol, ko j... pokončno držo v primerjavi s funkcijo...in zato nas cel svet ima za ene bebkote nekje med alpami...če pa bi neprimernega veleposlanika vrgli ven, bi pa bili znani, in mogoče bi se oholi imperilaisti, naslednjič drugače obnašali, je pa tudi bebavo da slovenski časopis sprašuje nekega veleposlanika za mnenje...ne vem zakaj ne vprašajo nemškega...z vsemi imamo več skupnih poslov in koristi, kot s tem modelom .

[fiston]
> [Ovid]
> Janez Janša: "Korejski način reagiranja slovenske vlade na izjave ameriškega veleposlanika".
> www.sds.si/news/13353
>
> Le kateri predstavnik tuje države je npr. lahko spregledal nesporno dejstvo, da je aprila 2013 v Stožicah celoten državni vrh, obdan s strici iz ozadja in s komunističnimi simboli, veseljačil v protievropskem, pritiameriškem in protislovenskem okolju?

Ja težko, spregledal pa je Rovte, se pravi vi sploh niste pomembni za Amerikanote. :)

2.1.2. Prvi meseci okupacije
Ko govorimo o letu 1941 in o okupaciji pri nas, pri tem seveda mislimo predvsem na Ljubljansko pokrajino, včasih kar na hitro zaključimo, da v začetku ni bilo posebnih sprememb. Ker sta župan in župnik večinoma ostala na svojem mestu, je življenje vsaj v glavnem teklo po starih tirnicah. V Šentjoštu so se na primer pripravljali na novo mašo domačina Romana Malavašiča. Ob večerih in nedeljskih popoldnevih so se mladi zbirali v Prosvetnem domu, imeli pevske vaje, pletli vence in pripravljali vse potrebno za slovesnost. Sodelovali so tudi učitelji. Očitno Protiimperialistična oziroma Osvobodilna fronta tedaj še ni pritiskala nanje. – Prosvetno društvo na Petkovcu pri Rovtah je za poletje 1941 naštudiralo neko igro. Karabinjerjem so prijavili, da je prireditev v okviru cerkvene slovesnosti, in vse je bilo v redu. Zataknilo pa se je malo kasneje, ko so petkovški fantje pred neko poroko postavljali mlaje in kot vedno hoteli na vrh pritrditi zastavo. Še preden so dvignili prvi mlaj, so se pojavili karabinjerji in jih opozorili, da takih mlajev ne smejo postaviti, ker barve na zastavah niso prave. Ruparski France jim je dopovedoval, da drugih zastav na Petkovcu nimajo, vendar niso popustili. Konec je bil tak, da so fantje postavili mlaje brez zastav, France je pa moral po svatbi v Rovte na zaslišanje. – V Stranski vasi pri Semiču so Italijani na visoko lipo v bližini postojanke obesili italijansko zastavo, ki pa je bila napoti domačim fantom. Dogovorili so se in neke noči so jo sneli, namesto nje pa obesili jugoslovansko. Zjutraj so Italijani zagnali vik in krik. Takoj so odstranili zastavo in začeli iskati krivce. Tedaj pa je nastopil profesor Oven, ki je za silo govoril italijansko. Uspelo mu je prepričati Italijane, da so to naredili neki zlikovci s Hrvaškega, saj vse domače fante on osebno pozna in jamči zanje. (Zaveza št. 20, str. 12).
Profesor Oven je pred okupacijo poučeval v gimnaziji na Ptuju. Nemci so ga kot zavzetega narodnoobrambnega delavca imeli na posebnem seznamu, zato so ga iskali takoj po zasedbi. Ker je to pričakoval, se je pravočasno umaknil in brez večjih težav prebil v rojstno Belo krajino, kjer so gospodarili Italijani. Znano je, da so Nemci že nekaj tednov po prihodu v Slovenijo začeli preseljevati duhovnike, učitelje in druge izobražence, pa tudi zavedne kmete in obrtnike. Center za preseljevanje Gorenjcev v Srbijo je bil v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Med tedaj preseljenimi je bil tudi jeseniški odvetnik Aleš Stanovnik, ki pa se je kmalu vrnil in se naselil v Ljubljani. Komuniste so Nemci pustili pri miru, nekateri so jim celo pomagali pri preseljevanju; so se pač držali navodil Kominterne, ki je spoštovala dogovor o prijateljstvu med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Marsikateri Gorenjec ali Štajerec se je že pred selitvijo umaknil v Ljubljansko pokrajino, drugi pa so tja prišli iz izgnanstva, ko so z dokumenti dokazali, da je njihov rojstni kraj na italijanskem zasedbenem področju. Študenti, ki so študirali v Ljubljani, za poletne počitnice 1941 niso šli domov na Gorenjsko ali Štajersko, ker so se bali, da bi jih Nemci zadržali. Ljubljanska pokrajina je tako postala Slovenija v malem, saj so bili tu zbrani ljudje z vseh koncev in precej med njimi je bilo izobraženih. Italijani so vse to tolerirali, zato je marsikdo v tem videl možnost za kolikor toliko znosno preživetje okupacije, ki so jo pa itak skoraj vsi imeli za začasno.

Če skozi to prizmo pogledamo takratne razmere, laže razumemo Natlačenovo taktiziranje z Italijani in sodelovanje v sosvetu (konzulti), ki so ga postavili in o katerem je Alojzij Kuhar leta 1943 pisal škofu Rožmanu, da so jim »Angleži že v Jeruzalemu prinesli Natlačena na dilci«. Pri svojih usodnih odločitvah je bil slovenski ban zelo osamljen: zveza z Beogradom je bila ob prvem bombardiranju prekinjena, vojska je razpadla in Hrvati so vzpostavili svojo »nezavisno« državo. V teh razmerah si je ban postavil za cilj čim bolj zmanjšati število človeških in materialnih žrtev. Verjetno je ta cilj imel pred očmi tudi tedaj, ko je odklonil ustanovitev ilegalne slovenske vlade, kot je predlagal dr. Ehrlich po povratku z juga, kjer mu ni uspelo oditi z jugoslovansko vlado v tujino. Na Natlačena je na nek način padla tudi odgovornost, da komunisti ob napadu na Jugoslavijo niso bili vključeni v Narodni svet, čeprav so se za to, vsaj na videz, potegovali. Niso mu pa šteli v dobro, da je pred prihodom okupatorjev ukazal uničiti policijske sezname komunistov. Še danes nekateri za to nočejo vedeti, zgodovinar dr. Boris Mlakar pa v razpravi Slovenci in leto 1941 pove, da je dal ban Natlačen pred prihodom okupatorjev uničiti vse zaupne spise, med drugimi tudi spise in kartoteke, ki so zadevale delovanje komunistov: »Ob raznih prilikah se je to pripisovalo tudi prizadevanjem podbana dr. Stanka Majcna ali celo komisarja Vladimirja Kanteta, toda iz povojnega pričevanja policijskega šefa dr. Lovra Hacina je razvidno, da je to kljub začetnemu nihanju in kljub nasprotovanju samega Hacina odredil prav Natlačen. Ključni del Hacinovega pričevanja, ki je zanimiv tudi iz drugih razlogov, se glasi: ‘Jaz (Natlačen, op. pisca) sem vso zadevo premislil, zato izdaj nalog, da se uničijo prav vsi spisi zaupnega značaja, tudi spisi glede komunistov, kajti komunisti se bodo borili za domovino!’ V rokopisu O dogodkih med vojsko in revolucijo na Notranjskem je leta 1963 tudi Vinko Fortuna potrdil, da je kot žandarmerijski poveljnik sežgal zaupne spise in kartoteke komunistov v Novem mestu.« (Prispevki za novejšo zgodovino, april 2001, str. 116)
Zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič, ki v pravkar omenjenem zborniku obravnava temo Vloga in značaj Osvobodilne fronte slovenskega naroda, pove, da je KPS v začetku okupacije štela okrog 1200 članov in tako ni bila najštevilčnejša skupina v Fronti; ob ustanovitvi je bila Fronta protiimperialistična, to je »usmerjena tako proti nemško – italijanskemu imperializmu kakor proti propagandi angleško – amerikanskih imperialistov, ki se trudijo ohraniti kapitalizem in imperializem, to se pravi izvor in pogoje za nacionalno zatiranje«. Glede na dejstvo, da so bili komunisti s Kidričem na čelu pobudniki ustanovitve Fronte, je le-ta nujno dobila pečat njihovih idejnopolitičnih opredelitev. Slovenski poročevalec je bil nekoč partijsko glasilo na ljudskofrontnih izhodiščih, v maju 1941 pa so ga komunisti obnovili kot glasilo PIF in kasneje je postal glasilo OF, šele v septembru 1941 pa dobil označbo: Informacijski vestnik Osvobodilne fronte. Značilno je tudi, da Fronta ob ustanovitvi ni izdala proglasa v lastnem imenu, pač pa v imenu KPS in se v njem posebej obrača na komuniste, češ da je politika meščanskih strank doživela popoln polom in da je edino KPS poklicana voditi osvobodilni boj slovenskega naroda do njegove zmage. Upanje za uresničitev tega cilja pa vidi predvsem v obstoju »orjaške in nepremagljive sile dvestomilijonskega sovjetskega ljudstva, ki z boljševiško partijo na čelu in pod genialnim vodstvom velikega Stalina gradi komunizem in uresničuje ideale najnaprednejših duhov človeštva«. (Prispevki – april 2001, str. 162)
Že uvodni članek prve številke obnovljenega Slovenskega poročevalca Naša nesreča in naša vera ostro obsoja »kapitalistično gospodo, ki je s svojo koruptno politiko izpodkopala obrambo Jugoslavije«, in napoveduje, da »se je preteklost prelomila«, da bo na razvalinah imperializma nastal nov svet, svet brez izkoriščanja delovnih ljudi in zatiranja narodov. – Seveda so bile vse te velike besede zgolj mahanje po zraku, dokler Stalin in Kominterna po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo nista poklicala k osvobodilnemu boju proti fašizmu. Tedaj je PIF postala Osvobodilna fronta slovenskega naroda, Anglija in ZDA pa njeni protifašistični zaveznici. Ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda se prvič pojavi v Slovenskem poročevalcu od 28. junija 1941 v članku Gigantski boj za svobodo narodov. www.zaveza.si/index....iv.1_div.3

kwa zdej, se kućan ni še odločil, ali pa ima spet skritega osla v rokavu?

Wat de fak? Kakšno odločitev? Človek, ki ni bil izvoljen. Ki stranko šele ustanavlja. Po kakšnem ključu je kar naenkrat del vlade?

Pa kaj ste vsi skup totalno fukjeni?*


*retorično vprašanje, glede na pohlevnost slovencev se jim da kol zabiti še mnogo, mnogo globje v anus.

[kura1a]
pri nas so politiĆne funkcije dedne !

s.korejapress

A potem lahko čakamo še na Jašo in Ano, pa Živo in Cirila, itd., da bodo prevzeli ablast?

Japajade, Virant in Erjavec se bojita volitev kot hudič križa. Že videno za virantovalce, ki nočejo živeti drugače kot na ramenih nas, davkoplačevalcev.

[Ovid]
> [fiston]
> > [Ovid]
> > Janez Janša: "Korejski način reagiranja slovenske vlade na izjave ameriškega veleposlanika".
> > www.sds.si/news/13353
> >
> > Le kateri predstavnik tuje države je npr. lahko spregledal nesporno dejstvo, da je aprila 2013 v Stožicah celoten državni vrh, obdan s strici iz ozadja in s komunističnimi simboli, veseljačil v protievropskem, pritiameriškem in protislovenskem okolju?
>
> Ja težko, spregledal pa je Rovte, se pravi vi sploh niste pomembni za Amerikanote. :)

2.1.2. Prvi meseci okupacije
Ko govorimo o letu 1941 in o okupaciji pri nas, pri tem seveda mislimo predvsem na Ljubljansko pokrajino, včasih kar na hitro zaključimo, da v začetku ni bilo posebnih sprememb. Ker sta župan in župnik večinoma ostala na svojem mestu, je življenje vsaj v glavnem teklo po starih tirnicah. V Šentjoštu so se na primer pripravljali na novo mašo domačina Romana Malavašiča. Ob večerih in nedeljskih popoldnevih so se mladi zbirali v Prosvetnem domu, imeli pevske vaje, pletli vence in pripravljali vse potrebno za slovesnost. Sodelovali so tudi učitelji. Očitno Protiimperialistična oziroma Osvobodilna fronta tedaj še ni pritiskala nanje. – Prosvetno društvo na Petkovcu pri Rovtah je za poletje 1941 naštudiralo neko igro. Karabinjerjem so prijavili, da je prireditev v okviru cerkvene slovesnosti, in vse je bilo v redu. Zataknilo pa se je malo kasneje, ko so petkovški fantje pred neko poroko postavljali mlaje in kot vedno hoteli na vrh pritrditi zastavo. Še preden so dvignili prvi mlaj, so se pojavili karabinjerji in jih opozorili, da takih mlajev ne smejo postaviti, ker barve na zastavah niso prave. Ruparski France jim je dopovedoval, da drugih zastav na Petkovcu nimajo, vendar niso popustili. Konec je bil tak, da so fantje postavili mlaje brez zastav, France je pa moral po svatbi v Rovte na zaslišanje. – V Stranski vasi pri Semiču so Italijani na visoko lipo v bližini postojanke obesili italijansko zastavo, ki pa je bila napoti domačim fantom. Dogovorili so se in neke noči so jo sneli, namesto nje pa obesili jugoslovansko. Zjutraj so Italijani zagnali vik in krik. Takoj so odstranili zastavo in začeli iskati krivce. Tedaj pa je nastopil profesor Oven, ki je za silo govoril italijansko. Uspelo mu je prepričati Italijane, da so to naredili neki zlikovci s Hrvaškega, saj vse domače fante on osebno pozna in jamči zanje. (Zaveza št. 20, str. 12).
Profesor Oven je pred okupacijo poučeval v gimnaziji na Ptuju. Nemci so ga kot zavzetega narodnoobrambnega delavca imeli na posebnem seznamu, zato so ga iskali takoj po zasedbi. Ker je to pričakoval, se je pravočasno umaknil in brez večjih težav prebil v rojstno Belo krajino, kjer so gospodarili Italijani. Znano je, da so Nemci že nekaj tednov po prihodu v Slovenijo začeli preseljevati duhovnike, učitelje in druge izobražence, pa tudi zavedne kmete in obrtnike. Center za preseljevanje Gorenjcev v Srbijo je bil v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Med tedaj preseljenimi je bil tudi jeseniški odvetnik Aleš Stanovnik, ki pa se je kmalu vrnil in se naselil v Ljubljani. Komuniste so Nemci pustili pri miru, nekateri so jim celo pomagali pri preseljevanju; so se pač držali navodil Kominterne, ki je spoštovala dogovor o prijateljstvu med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Marsikateri Gorenjec ali Štajerec se je že pred selitvijo umaknil v Ljubljansko pokrajino, drugi pa so tja prišli iz izgnanstva, ko so z dokumenti dokazali, da je njihov rojstni kraj na italijanskem zasedbenem področju. Študenti, ki so študirali v Ljubljani, za poletne počitnice 1941 niso šli domov na Gorenjsko ali Štajersko, ker so se bali, da bi jih Nemci zadržali. Ljubljanska pokrajina je tako postala Slovenija v malem, saj so bili tu zbrani ljudje z vseh koncev in precej med njimi je bilo izobraženih. Italijani so vse to tolerirali, zato je marsikdo v tem videl možnost za kolikor toliko znosno preživetje okupacije, ki so jo pa itak skoraj vsi imeli za začasno.

Če skozi to prizmo pogledamo takratne razmere, laže razumemo Natlačenovo taktiziranje z Italijani in sodelovanje v sosvetu (konzulti), ki so ga postavili in o katerem je Alojzij Kuhar leta 1943 pisal škofu Rožmanu, da so jim »Angleži že v Jeruzalemu prinesli Natlačena na dilci«. Pri svojih usodnih odločitvah je bil slovenski ban zelo osamljen: zveza z Beogradom je bila ob prvem bombardiranju prekinjena, vojska je razpadla in Hrvati so vzpostavili svojo »nezavisno« državo. V teh razmerah si je ban postavil za cilj čim bolj zmanjšati število človeških in materialnih žrtev. Verjetno je ta cilj imel pred očmi tudi tedaj, ko je odklonil ustanovitev ilegalne slovenske vlade, kot je predlagal dr. Ehrlich po povratku z juga, kjer mu ni uspelo oditi z jugoslovansko vlado v tujino. Na Natlačena je na nek način padla tudi odgovornost, da komunisti ob napadu na Jugoslavijo niso bili vključeni v Narodni svet, čeprav so se za to, vsaj na videz, potegovali. Niso mu pa šteli v dobro, da je pred prihodom okupatorjev ukazal uničiti policijske sezname komunistov. Še danes nekateri za to nočejo vedeti, zgodovinar dr. Boris Mlakar pa v razpravi Slovenci in leto 1941 pove, da je dal ban Natlačen pred prihodom okupatorjev uničiti vse zaupne spise, med drugimi tudi spise in kartoteke, ki so zadevale delovanje komunistov: »Ob raznih prilikah se je to pripisovalo tudi prizadevanjem podbana dr. Stanka Majcna ali celo komisarja Vladimirja Kanteta, toda iz povojnega pričevanja policijskega šefa dr. Lovra Hacina je razvidno, da je to kljub začetnemu nihanju in kljub nasprotovanju samega Hacina odredil prav Natlačen. Ključni del Hacinovega pričevanja, ki je zanimiv tudi iz drugih razlogov, se glasi: ‘Jaz (Natlačen, op. pisca) sem vso zadevo premislil, zato izdaj nalog, da se uničijo prav vsi spisi zaupnega značaja, tudi spisi glede komunistov, kajti komunisti se bodo borili za domovino!’ V rokopisu O dogodkih med vojsko in revolucijo na Notranjskem je leta 1963 tudi Vinko Fortuna potrdil, da je kot žandarmerijski poveljnik sežgal zaupne spise in kartoteke komunistov v Novem mestu.« (Prispevki za novejšo zgodovino, april 2001, str. 116)
Zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič, ki v pravkar omenjenem zborniku obravnava temo Vloga in značaj Osvobodilne fronte slovenskega naroda, pove, da je KPS v začetku okupacije štela okrog 1200 članov in tako ni bila najštevilčnejša skupina v Fronti; ob ustanovitvi je bila Fronta protiimperialistična, to je »usmerjena tako proti nemško – italijanskemu imperializmu kakor proti propagandi angleško – amerikanskih imperialistov, ki se trudijo ohraniti kapitalizem in imperializem, to se pravi izvor in pogoje za nacionalno zatiranje«. Glede na dejstvo, da so bili komunisti s Kidričem na čelu pobudniki ustanovitve Fronte, je le-ta nujno dobila pečat njihovih idejnopolitičnih opredelitev. Slovenski poročevalec je bil nekoč partijsko glasilo na ljudskofrontnih izhodiščih, v maju 1941 pa so ga komunisti obnovili kot glasilo PIF in kasneje je postal glasilo OF, šele v septembru 1941 pa dobil označbo: Informacijski vestnik Osvobodilne fronte. Značilno je tudi, da Fronta ob ustanovitvi ni izdala proglasa v lastnem imenu, pač pa v imenu KPS in se v njem posebej obrača na komuniste, češ da je politika meščanskih strank doživela popoln polom in da je edino KPS poklicana voditi osvobodilni boj slovenskega naroda do njegove zmage. Upanje za uresničitev tega cilja pa vidi predvsem v obstoju »orjaške in nepremagljive sile dvestomilijonskega sovjetskega ljudstva, ki z boljševiško partijo na čelu in pod genialnim vodstvom velikega Stalina gradi komunizem in uresničuje ideale najnaprednejših duhov človeštva«. (Prispevki – april 2001, str. 162)
Že uvodni članek prve številke obnovljenega Slovenskega poročevalca Naša nesreča in naša vera ostro obsoja »kapitalistično gospodo, ki je s svojo koruptno politiko izpodkopala obrambo Jugoslavije«, in napoveduje, da »se je preteklost prelomila«, da bo na razvalinah imperializma nastal nov svet, svet brez izkoriščanja delovnih ljudi in zatiranja narodov. – Seveda so bile vse te velike besede zgolj mahanje po zraku, dokler Stalin in Kominterna po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo nista poklicala k osvobodilnemu boju proti fašizmu. Tedaj je PIF postala Osvobodilna fronta slovenskega naroda, Anglija in ZDA pa njeni protifašistični zaveznici. Ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda se prvič pojavi v Slovenskem poročevalcu od 28. junija 1941 v članku Gigantski boj za svobodo narodov. www.zaveza.si/index....iv.1_div.3

Tudi danes, 23. leti po osamosovjitvi, je jasno, da je politika meščanskih (ponovno) strank doživela popoln polom. Še veliko večji kot je bil tisti leta 1941. Kraljevina Jugosalvija namreč ni bila nikomur nič dolžna, Slovenija pa je dolžna 75 milijard evrov, to je, 100 milijard dolarjev. Milka Planinc se je leta 1982 kižala zaradi 20-tih milijard doalrjev, ki jih je bila dolžna vsa Jugoslavija (Popitova Slovenija le pol milijarde doalrjev).

Zanimivo pa je to, da za teh 75 milijard v Sloveniji, če odštejemo večino avtocest in nekaj bolnišnic in zdravstvenih domov, ni bilo ničesar narejenega. Kam je torej izginilo 70 miliajrd evrov, kajti zelo verjetno je bilo pokradenih samo manj kot 10 milijard.

Kje je potem še 60 milijard evrov?

60 miljard evrov dolga + 120 milijard evrov nerealiziranega dohodka je cena efektivnosti kučanovskega banditskega sistema. Kučanova birokratska banda je torej Slovence v 23 letih okradla za 180 milijard evrov oz. 240 milijard dolarjev. Kučanova birokratska banda je torej kradla po 10 miliajrd dolarjev na leto in dolg pripisovala najnižje plačanim delavcem v proizvodnji, ki so edini pravi plačniki tega sranja. Višje plačanih producentov, katerih delo je na svetovnem trgu kaj vredno, namreč nimamo.

Zakaj vse pade na najnižje plačane? Zato, ker so edini, ki v resnici na svetovnem trgu sploh kaj zaslužijo. Te delavce Nemci v Slovenijo plačujejo po 2000 evrov na mesec. Če bi delali v Nemčiji bi dobili skoraj vseh 2000 vsak mesec, saj nemška država živi od tistih, ki služijo milijone in milijarde, ne pa od siromakov, ki morajo poleg tega še delati. Država kučanovske birokratske bande pa živi od tega, da takemu producentu vsak mesec ukrade 2/3 tega, kar mu Nemci nakažejo in razdeli med kučanovsko birokratsko bando.

To je vsa ta posebnost slovenskega sistema, v katerem stvari z zahoda kao ne delujejo. Razumljivo, da ne deljuejo, saj je Kučanovi birokratski bnadi uspelo napraviti na producenta 480 krat večji dolg, kot je na Slovenijo v okviru Jugoslavije odpadel leta 1982.

Ksj to pomeni? To pomeni, da celotna družbena nadstavba (državna uprava, zdravstvo, šolstvo, agencije,...) v celoti živi na kredit, ki je že leta in leta popolnoma neodplačljiv in se lahko samo povečuje, če se ta nepotrebna poraba ne zmanjša. Če ob tem povemo še to, da je Slovenija dnaes popolnoma nesposobna za vključitev v mednarodno delitev dela, saj nima več usposobljene in konkurenčne delovne sile, kot jo je Slovenija imela v okviru Jugoslavije, vidimo,

da so Sloveniji vladale in ji še vedno vladajo popolne banditske propalice.

Ne gre torej za norce, ki bi utekli iz norišnice. Ti bi vsako drugo, podobno kot opice, naredili pravilno. Gre za oragnizirane bandite, ki jih vodi Milan Kučan in je njihov edini cilj pokrasti vse.

Enfrice.