Lepo, ampak mi res ne moremo finacirati ""bozjega delca"" Bozje ne obstaja. Ali pac?

Sem mislu, da so vsi delci božji. Zdej je pa samo eden.

Al vsi, al pa nobeden. IMHO.

Nobeden, IMO.

Iskrene čestitke vsem, ki so pripomogli k tem uspehom. En dokaz več, da nismo samo nemi spremljevalci razvoja v svetu in nekaj dobrega za slovensko samozavest.
Bi pa morda za Finance in bralce bili zanimivi konkretni ekonomski učinki tako za Inštitut… kakor za davkoplačevalce.
Kakšen je sploh sistem financiranja Inštituta..., kolikšen je delež lastnih ustvarjenih sredstev, kolikšen delež nas davkoplačevalcev.

Inštitut je svoje naredil, sedaj pa še naj Finance pokrijejo svoj del informacij.

Lep praznik vsem!

Englert in Higgs sta teorijo, od kod delcem masa, razvila pred skoraj pol stoletja. V laboratorijih Cern v predmestju Ženeve pa so 4. julija lani z odkritjem delca, imenovanega Higgsov bozon, njuni ideji dobili stvarno potrditev. Prispevek je dodala tudi skupina raziskovalcev IJS, ki od leta 1996 sodeluje pri eksperimentu Atlas na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu.

Hear the small voice of truth
Above the shouting despair of the crowd
What do you wish
A Gypsy's kiss
Gets you strong for crying out loud...

božji delci, hladna fuzija in napredni bralniki za iPade bojo rešili človeštvo..

[ThomasCR]
Sem mislu, da so vsi delci božji. Zdej je pa samo eden.

Al vsi, al pa nobeden. IMHO.

Nobeden, IMO.

Za mene najboljši komentar letos.

Bivši znansveni sodelavec IJS.

LP
Tupamaros

IJS je bil zasnovan kot institut v podporo industriji, sedaj pa vlece veliko vecino denarja od drzave. Tudi trije ali stirje industrijski projekti tega ne bodo spremenili....

[mhorva35]
Iskrene čestitke vsem, ki so pripomogli k tem uspehom. En dokaz več, da nismo samo nemi spremljevalci razvoja v svetu in nekaj dobrega za slovensko samozavest.
Bi pa morda za Finance in bralce bili zanimivi konkretni ekonomski učinki tako za Inštitut… kakor za davkoplačevalce.

Kako bo ekonomija, ki je sicer med manj otipljivimi (beri družboslovnimi) znanostmi, znala eksaktno izmeriti učinke znanstvenih odkritij, ki so v večini primerov pred časom? Keramična vlakna za fuzijski reaktor bodo uporabna mogoče čez 20 let, patent za vodotopni koencim Q10 pa je že na trgu.

Če bi se 40 let nazaj vprašal, kakšni so ekonomski učinki raziskovanja vesolja, razvoja jedrske energije, razvoja interneta, bi rekel, da negativni. Pa vendarle ves današnji svet neposredno temelji na teh odkritjih.

Če bi kdo kdaj te trošitelje davkoplačevalskega denarja povprašal kam vse, za koliko časa in s kom hodijo na razne konference, ki se jih praviloma ne udeležujejo, razen prvi dan, bi mogoče dobili malo boljšo sliko tega kaj počnejo.

Pa Finance bi jim lahko organizirale tečaj privatnega trženja, ker to jim je glavni hobi: poskusiti prodati, kar naj bi ijs dognal, preko svojih privatnih firm. A jim ne gre najbolje, ker so se preveč polenili od državnega dnarja.

Ne gre za "božji delec" ("god particle"), ampak "prekleti delec" ("goddamn particle").

[dorki22]
Ko je govora o davkih, te pa konkretni ekonomski učinek ne zanima.

Kakšni davki? Govora je o tem, da je neposredno unovčljiva tehnologija kot output znanosti bolj izjema kot pravilo. In ker je ekonomija neotipljiva znanost, je ocena ekonomskih učinkov znanstvenih odkritij vprašanje filozofske narave.

Hočemvečjineto-thatwillbeafirst press :-))

To mogoče velja zate, za znanstvenika pa to ni ključen kriterij, sicer slovenske (javnosektorske) fakultete in inštituti ne bi navrgli tako lepo število svetovno odmevnih odkritij kot so jih letos.

Če s svojim vprašanjem, sicer ob tej zelo prijetni novički pod : "Letošnji uspehi znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan", nisem hotel izzvati je to, da bi se ljudje med seboj preklali o nečem, kar je v tem trenutku irelevantno. Čisto preprosto je zares moje vprašanje namenjeno novinarjem Financ, da ta odkritja zaposlenih na Inštitutu iz preteklosti ovrednotijo, kot sem zapisal. Se da pogledati v preteklost in videti rezultate, konkretne primere in koristi v sedanjosti. O tem govorim. Se da zapisati kako se Inštitut financira in s ... Saj to ni nobena tajnost, je pa prav, da ljudje to vemo. Več kot bomo bomo videli koristi, bolj kot bo trensparentno, bolje bodo ljudje sprejemali. V delu in implementaciji takih odkritij vidim tisto pot, ki Slovenijo lahko pripelje do dodatne vrednosti, da tudi v bodoče ne bomo zgolj poceni delovna sila. Slovenci lahko prodajamo in preživimo ob tako velikem svetu in ob tako majni Sloveniji z butičnimi pridobitvami za ves svet. Kdor tega mojega izhodišča ne more razumeti ga pač ne razume in ni nobenega problema, vendar sem prepričan, da je to edina prava pot. Ogromno ekonomsko uspešnih držav in z njimi zadovoljnih ljudi izhaja iz okolij, ki pravzaprav ničesar posebnega ne ponujajo- zgolj samo svojo izvirnost, ki jo zunajo prodati. Pa četudi je to zgolj- ni podcenjevanje- izvirna idrijska čipka.

Vsaka uspeh znanstvenikov na kateremkoli področju mora imeti v končni fazi tudi ekonomske učinke. Od nas ljudi je v veliki meri odvisno kakšni bodo ti učinki. Mnoga odkritja v svoji začetni fazi morebiti ne nakazujejo kje in v kakšni meri bodo uporabna, a slej ko prej se pokaže.

[mhorva35]
Če s svojim vprašanjem, sicer ob tej zelo prijetni novički pod : "Letošnji uspehi znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan", nisem hotel izzvati je to, da bi se ljudje med seboj preklali o nečem, kar je v tem trenutku irelevantno. Čisto preprosto je zares moje vprašanje namenjeno novinarjem Financ, da ta odkritja zaposlenih na Inštitutu iz preteklosti ovrednotijo, kot sem zapisal. Se da pogledati v preteklost in videti rezultate, konkretne primere in koristi v sedanjosti. O tem govorim. Se da zapisati kako se Inštitut financira in s ... Saj to ni nobena tajnost, je pa prav, da ljudje to vemo. Več kot bomo bomo videli koristi, bolj kot bo trensparentno, bolje bodo ljudje sprejemali. V delu in implementaciji takih odkritij vidim tisto pot, ki Slovenijo lahko pripelje do dodatne vrednosti, da tudi v bodoče ne bomo zgolj poceni delovna sila. Slovenci lahko prodajamo in preživimo ob tako velikem svetu in ob tako majni Sloveniji z butičnimi pridobitvami za ves svet. Kdor tega mojega izhodišča ne more razumeti ga pač ne razume in ni nobenega problema, vendar sem prepričan, da je to edina prava pot. Ogromno ekonomsko uspešnih držav in z njimi zadovoljnih ljudi izhaja iz okolij, ki pravzaprav ničesar posebnega ne ponujajo- zgolj samo svojo izvirnost, ki jo zunajo prodati. Pa četudi je to zgolj- ni podcenjevanje- izvirna idrijska čipka.

Vsaka uspeh znanstvenikov na kateremkoli področju mora imeti v končni fazi tudi ekonomske učinke. Od nas ljudi je v veliki meri odvisno kakšni bodo ti učinki. Mnoga odkritja v svoji začetni fazi morebiti ne nakazujejo kje in v kakšni meri bodo uporabna, a slej ko prej se pokaže.

Koliko svetovih odkritij so dali na svitlo Južni Korejci v 80-tih in 90-tih letih prejšnjega stoletja? V času najhitrejšega razvoja države. Ko so bili na enakem nivoju kot smo mi sedaj?

Dobro, da sem prej prebrala komentarje, ker sem hotela postaviti enaka vprašanja, kajti kot davkoplačevalko me zanima, koliko nas ta inštitut letno stane in kakšen je njihov lastni prihodek. Pri tako velikem in uspešnem raziskovalnem inštitutu, bi morala biti slovenska industrija na konju in ne na oslu. Samo za občutek, da "držimo" stik s svetovno znanostjo, so pa predragi!

IJS ni bil ustanovljen zaradi podpore domače industrije ampak izključno za razvoj atomske bombe...pač še ena od megalomanskih idej Tita, ki je v vsem hotel besno posnemati svojega velika vzornika Stalina. Tako da od razpada Juge v bistvu niti ne vedo zakaj obstajajo in kaj naj sploh delajo.

[bc123a]
IJS je bil zasnovan kot institut v podporo industriji, sedaj pa vlece veliko vecino denarja od drzave. Tudi trije ali stirje industrijski projekti tega ne bodo spremenili....

Ijs je bil ustanovljen predvsem z namenom, razvoja jedrskega orozja za nepremagljivo ljudsko armado socialisticnega raja yu.

[vidim]
> [mhorva35]
> Če s svojim vprašanjem, sicer ob tej zelo prijetni novički pod : "Letošnji uspehi znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan", nisem hotel izzvati je to, da bi se ljudje med seboj preklali o nečem, kar je v tem trenutku irelevantno. Čisto preprosto je zares moje vprašanje namenjeno novinarjem Financ, da ta odkritja zaposlenih na Inštitutu iz preteklosti ovrednotijo, kot sem zapisal. Se da pogledati v preteklost in videti rezultate, konkretne primere in koristi v sedanjosti. O tem govorim. Se da zapisati kako se Inštitut financira in s ... Saj to ni nobena tajnost, je pa prav, da ljudje to vemo. Več kot bomo bomo videli koristi, bolj kot bo trensparentno, bolje bodo ljudje sprejemali. V delu in implementaciji takih odkritij vidim tisto pot, ki Slovenijo lahko pripelje do dodatne vrednosti, da tudi v bodoče ne bomo zgolj poceni delovna sila. Slovenci lahko prodajamo in preživimo ob tako velikem svetu in ob tako majni Sloveniji z butičnimi pridobitvami za ves svet. Kdor tega mojega izhodišča ne more razumeti ga pač ne razume in ni nobenega problema, vendar sem prepričan, da je to edina prava pot. Ogromno ekonomsko uspešnih držav in z njimi zadovoljnih ljudi izhaja iz okolij, ki pravzaprav ničesar posebnega ne ponujajo- zgolj samo svojo izvirnost, ki jo zunajo prodati. Pa četudi je to zgolj- ni podcenjevanje- izvirna idrijska čipka.
>
> Vsaka uspeh znanstvenikov na kateremkoli področju mora imeti v končni fazi tudi ekonomske učinke. Od nas ljudi je v veliki meri odvisno kakšni bodo ti učinki. Mnoga odkritja v svoji začetni fazi morebiti ne nakazujejo kje in v kakšni meri bodo uporabna, a slej ko prej se pokaže.


Koliko svetovih odkritij so dali na svitlo Južni Korejci v 80-tih in 90-tih letih prejšnjega stoletja? V času najhitrejšega razvoja države. Ko so bili na enakem nivoju kot smo mi sedaj?

Ne razumem tvojega komentarja k mojemu postu s podvprašanji.
Govorim o nečem drugem, ti pa meni o južni Koreji. A ni fino, da bi vsak narod kaj prispeval v skupno dobrobit, tudi slovenski narod?
Sicer pa se vrni k prvemu postu na to temo in boš videl, kaj bi mene zanimalo- da bi novinarji Financ še malo več pobrskali kot le dali kratko od nekod povzeto vestičko.

Pozdrav Marjan, čestitam ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti.

Vem, vem, ni kaj čestitati, lepo pa je vseeno !

[FIN-473667]
> [bc123a]
> IJS je bil zasnovan kot institut v podporo industriji, sedaj pa vlece veliko vecino denarja od drzave. Tudi trije ali stirje industrijski projekti tega ne bodo spremenili....

Ijs je bil ustanovljen predvsem z namenom, razvoja jedrskega orozja za nepremagljivo ljudsko armado socialisticnega raja yu.

JLA se je ze zelo zgodaj odpovedala temu cilju.