Prepričan sem namreč, da je gospodarstvo geografsko majhne Slovenije lahko dolgoročno uspešno samo, če bo njen izvoz konkurenčen na svetovnih trgih.

A bejž no. Kera drzna teza.

K hitrejšemu premagovanju krize pa so svoj delež dali tudi nekateri ukrepi takratne ekonomske politike, ki so bili sistematično usmerjeni v podporo izvoznega sektorja.

Profesor bi moral vedeti, vendar se iz politicnih razlogov omembi tega izogiba, da je najvecjo podporo izvozu dajal drsec tecaj tolarja, ki je sicer NEKONKURENCNO (!) slovensko gospodarstvo ohranjal vsaj v izvoznem delu navzven konkurencno. Slovensko gospodarstvo ni bilo nic kaj posebnega in ko je z vstopom v sistem tecajev ERM2 slovenija dobila efektivno konvertibilno valuto, je bilo te "drsece tolarske stimulacije" enostavno konec. Ostalo so samo posledice - seveda se je gospodarstvo zacelo usmerjati na notranji trg, saj je prodajati na notranjem trgu naceloma enostavneje, sploh ce imas politicne "prjatle"/

Ampak tega se v Financah itak ocitno ne sme vec omenjati, da te ne ozmerjajo s komunajzarjem in jugonostalgikom.

O zunanjetrgovinskem presežku držav obstajata dve ekonomski smeri. Merkantilistična in ona druga - liberalna.

Pomembnost izvoza je mit iz časov socializma, ko je državna mafija potrebovala devize za pooblaščene uvoznike, ki so bili politično določeni s strani partije. Izvoz je celo siromašil prebivalstvo, ker so ljudje zaradi umetnega tečaja imeli plače 300 DEM. Tdi v srednjem veku so mislili, da je kopičenje zlata v državi znak moči države.

Za svobodne ljudi in svobodno gospodrstvo pa je vseno, kje se dosega dohodek in kje se kupuje stvari, ki se jih potrebuje. Pomembna je gospodarska rast. Plačilni presežki, ki jih opazi država, ko knjiži prilive in odlive, so irelevantni, začasni in se prej ali slej izravnajo.

Kaj bi jaz naredil kak izpit na ekonomiji? Kaj je s to ekonomijo!?

[kluge]
O zunanjetrgovinskem presežku držav obstajata dve ekonomski smeri. Merkantilistična in ona druga - liberalna.

Pomembnost izvoza je mit iz časov socializma, ko je državna mafija potrebovala devize za pooblaščene uvoznike, ki so bili politično določeni s strani partije. Izvoz je celo siromašil prebivalstvo, ker so ljudje zaradi umetnega tečaja imeli plače 300 DEM. Tdi v srednjem veku so mislili, da je kopičenje zlata v državi znak moči države.

Za svobodne ljudi in svobodno gospodrstvo pa je vseno, kje se dosega dohodek in kje se kupuje stvari, ki se jih potrebuje. Pomembna je gospodarska rast. Plačilni presežki, ki jih opazi država, ko knjiži prilive in odlive, so irelevantni, začasni in se prej ali slej izravnajo.

To velja samo za suverene drzave z lastno valuto in monetarno politiko. Slovenija to ni - efektivno je prevzela nemsko marko. Izvazati mora najmanj toliko kot nemcija (ce hoce ohranjati zaostanek za nemcijo) ali pa vec (ce ga hoce zmanjsevati).

[bc123a]
> K hitrejšemu premagovanju krize pa so svoj delež dali tudi nekateri ukrepi takratne ekonomske politike, ki so bili sistematično usmerjeni v podporo izvoznega sektorja.

Profesor bi moral vedeti, vendar se iz politicnih razlogov omembi tega izogiba, da je najvecjo podporo izvozu dajal drsec tecaj tolarja, ki je sicer NEKONKURENCNO (!) slovensko gospodarstvo ohranjal vsaj v izvoznem delu navzven konkurencno. Slovensko gospodarstvo ni bilo nic kaj posebnega in ko je z vstopom v sistem tecajev ERM2 slovenija dobila efektivno konvertibilno valuto, je bilo te "drsece tolarske stimulacije" enostavno konec. Ostalo so samo posledice - seveda se je gospodarstvo zacelo usmerjati na notranji trg, saj je prodajati na notranjem trgu naceloma enostavneje, sploh ce imas politicne "prjatle"/

Ampak tega se v Financah itak ocitno ne sme vec omenjati, da te ne ozmerjajo s komunajzarjem in jugonostalgikom.

Seveda ne samo spodbude izvoza z drsečim tečajem, tudi direktne državne stimulacije izvoza, ki so znašale v povprečju 20-25% izvozne realizacije. Tako je bilo v stari Jugi, pa delno tudi kratek čas po osamosvoitvi, ko se je sistem izvoznih stimulacij in režima zunanjetrgovinske menjave uzakonjal preko tajnih uradnih listov, tujini se je pa prikazovalo in lagalo, da takšnih stimulacij ni, tako da Mrakova ugotovitev, kako je slovensko gospodarstvo bilo prej uspešno sploh ne drži. Šele po osamosvojitvi se je gospodarstvo dejansko prilagodilo na izvoz brez izvoznih stimulacij In normalno, firme, ki so bile tako nekonkurenčne, da niti materialnih stroškov niso pokrile z izvoznimi cenami so zato na hitro skrahirale. Gre za kvantni preskok v pogojih poslovanja gospodarjenja, zato bi bila točna ocena, da je obstoječ nivo izvoza kljub njegove prenizki dobičkonosnosti dosežek,ki ga pred letom 90 niti v sanjah ni nihče pričakoval.