Spet Keynes v akciji.
Kdo bo pa obresti na butaste Keynesianske zapitke plačal? Josip Broz Tito?

Zaradi Strica Keynesa smo tam, kjer smo. Ne rabimo še dodatne doze, hvala!

Teorija in različni avtorji naj ostanejo za šikaniranje študentov. Varčevanje in odpuščanje v javnem sektorju deluje, zares deluje. Poglejmo, Latvija, Estonija in Litva so krizo prebrodile z varčevanjem v javnem sektorju. Tri manjše evropske države so krizo prebrodile z zategovanjem pasu in bodo prihodnji leti imeli največjo gospodarsko rast v EU. Latvija, ki je med letoma 2007 in 2009 doživela kar 24-odstotni padec BDP, je na primer odpustila skoraj tretjino zaposlenih v javnem sektorju in znižala plače za 40 odstotkov. Za primerjavo: v Sloveniji se je po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), navedenih v Ekonomskih izzivih 2013, v obdobju 2008−2012 število zaposlenih v javnem sektorju celo povečalo, in sicer za okoli devet tisoč. Varčevalna politika baltskih držav, čeprav ji je sledila ponovna gospodarska rast, je imela veliko kritikov. Znani keynesianski ekonomist Paul Krugman je tako junija lani v svojem blogu v New York Timesu zmanjševal pomen baltskega zategovanja pasu (angl. austerity), zaradi česar se je zapletel v odmeven spor z estonskim premierjem Toomasom Hendrikom Ilvesem....Baltskim državam po napovedih boljše kaže tudi pri zniževanju števila nezaposlenih. Več na: www.siol.net/novice/...igrov.aspx
Damijan se je malo izgubil. Tri manjše evropske države so dokazale, da varčevanje deluje in zakaj ne bi delovalo v Sloveniji?

Poskušam aplicirati omenjni članek na stanje v Slovenij: torej vačevanje v času krize je škodljivo pravi JPD. Mi nismo varčevali, ravno nasprotno 10 milijard € smo zagonili za nekaj, kar nas je pripeljalo še globlje, kot smo bili na začetku krize. Torej naredili smo prav po JPDjevo, pa vendar imamo najslabše rezultate v Evropi.
Morda sem prehitro sklepal, morda nečesa ne razumem, ali pa je morda članek, kot pravi v naslovu, VELIKI NATEG, primeren za nobelovo nagrado iz prvega odstavka.

a si plačan po članku, ali pa količini besed? kolk napisal, pa nič povedal...

JPD Ti si sam sebi velik nateg.

Remember. Pivo in klobasa, Pivo in klobasa, .....

Ekspanzivno varčevanje? Nisem opazil. Pri nas so še vse premočni mehanizmi negativne selekcije - ne glede na to ali varčujemo (pri nas zelo blago), ali zapravljamo, denar prevečkrat pride v napačne roke - lastne žepe in ne poganja odprtega in poštenega podjetništva, ki nas edino lahko reši.

Oh, Jožko, ti kar piš, če ti poj odleže.
Beremo te itak ne.

Varcevanje je skodljivo. Ko zmanjka, gres krast. Ropat.

No, Slovenija se je držala znanstvenih spoznanj, da v krizi ne smeš varčevati.

Deluje tako dobro, da smo uspeli postati totalno irelevantna tretjerazredna brezperspektivna ekonomija.

Veliki nateg ???

Članek je, bi lahko rekel, znak akademske bolezni: nevoščljivosti. Problemov se primarno ne rešuje z monetarnimi ukrepi. Če se ravna tako, se probleme le povečuje. Bo moral mal nemške knjige brat ne le italijanskih.

JPD, bolje da začneš pisati za Mladino.

Pa ne da beremo bodočega nobelovca?

Politika varčevanja v času krize kot ukrep za izhod iz krize je škodljiva v praksi, njen intelektualni okvir pa povsem zgrešen.

Članek sem prebral 2x. Po prvem poizkusu mi ni bilo jasno nič, po drugem mi je jasno, da mi verjetno ne bo jasno nič niti po tretjem branju.

Kakorkoli, imam idejo, ki bi jo lahko vsi nasprotniki racionalizacije potratne države vključili med svoje ideje. Vsak mesec vključiti vsem prfoskom na faksih pri plači 400.000 evrov, ob pogoju, da jih morajo zapraviti.
V kolikor Slovenije tudi to ne reši iz krize, povečat krog tistih, ki se jim da vsak mesec 400.000 evrov. Na koncu, če ne bi šlo drugače, naj dobi 400K na mesec vsaj prebivalec Slovenije. Ni vrag, da to ne bi dvignilo javne porabe.
In, obvezno je potrebno vključiti zaposlovanje vseh nezaposlenih v državne službe. To je po mojem najboljši recept, da se znebimo brezposelnosti.

Aha, še en kuharski nasvet. Kako iz litra mleka narediti 3? Mleko daš v lonec in na "šporhert". Zraven prisloniš še dva litrska piskra. Ko mleko v loncu začne kipeti, viške prestavljaš v litrske piskre. Vajo se lahko seveda po potrebi razširi na poljubno litražo.

Torej, fiskalno varčevanje nima pozitivnih učinkov na rast, temveč vodi v gospodarsko recesijo oziroma jo poglablja.

Še malo zares. T.i. varčevanje, ki v primeru Slovenije povsem zgrešen termin, pravilno bi morali to imenovati, trošenje države preko vseh razumnih meja, ni nekaj, o čemer bi mi sploh smeli razpravljati.
Denarja ni. To je point vsega. Denarja ni. Če denarja ni, ga ne moremo (in smemo) trošiti. Ni bistveno, kak JS in državo potrebujemo, ampak kaj si lahko privoščimo.

Ne vem, imam občutek, da je tale članek uvod v prepričevanje bebcev za pripadnost k ideji, ki bo sledila. Svoji valuti. Takrat bomo (par mesecev) imeli denar in "varčevanje" ne bo potrebno.

In »ekspanzivno varčevanje« očitno ne deluje v pravo smer.

Kje pri vragu si ga v SLO videl??

[0513ANITO]
JPD Ti si sam sebi velik nateg.

Remember. Pivo in klobasa, Pivo in klobasa, .....

Preveč:)

[BlazVo]
No, Slovenija se je držala znanstvenih spoznanj, da v krizi ne smeš varčevati.

Deluje tako dobro, da smo uspeli postati totalno irelevantna tretjerazredna brezperspektivna ekonomija.

Veliki nateg ???

Ja, nateg akademikov, ki jih rezultati svoji teorij v real lajfu ne zanimajo. Pa ne samo pri nas:

"Given the fact that both the George W. Bush and Barack Obama administrations (not to mention Congress) have followed the Keynesian playbook, the sorry results should be enough to discredit Keynesianism, this time for good. Either a theory explains and predicts phenomena or it does not, and it should be clear that Keynesian theory has failed.

Alas, the academic “market test” really does not embrace the actual success or failure of a theory. It seems that many academic economists do not wish to be bothered by what happens in the real world. The vaunted “market test” is not about actual results, but is about what many economists are willing to accept as what they wish to be true and what politicians believe is good for their own electoral purposes."

www.zerohedge.com/ne...-economics

Dragi g. Jožko ena se želja je tebi izpolnila. Pa ja nisi ti tisti skriti adut g. Bratuškove, ki ob besedici varčevanje dobi popadke? Pri nas se pač ne varčuje, tako da bi po vaši teoriji Slovrenija že morala harati in biti najuspešnejša evropska država. Pa se mi zdi da ni tako.

Dva krat prebral članek, pa še vedno ne najdem poante. Fiskalna konsolidacija da, ali ne? En krog boysev pravi tako, drugi pa drugače. Potem pa pridejo Nobelove nagrade za zadeve, ki so se zgodile, saj se jih nekako da analizirati. A nimamo cel kup dobrih praks prav v Evropi, ki so nam po zgodovini in miselnosti blizu? Nekateri so varčevali, pa seveda tudi vspodbujali gospodarstvo in tuje investicije. Pri nas se pa izvirni greh tovarišijskega kapitalizma itak preliva preko vsega. Vendar tudi to moramo prerasti. Primer Japonske je pa itak čisto zgrešen, saj so preveč socialni in neradi regulirajo stroške z odpuščanjem. Se mi zdi, da se je pisec zgubil in da je na koncu pozabil, kaj je želel povedati na začetku. Še dobro, da nisem njegov študent, saj bi nekje v sredini predavanja že veselo drnjohal.

se bojim, da se Jožeta počasi prijemlje kakšna psihična bolezen.
lp

Fino.Kaj pa naj porablja. Gospodarstvo je nikakvo, država je prezadolžena, banke so bankrotirale. kje naj se torej dobijo sredstva za povečano potrošnjo?

Človek res ne rabi genij, da mu je jasno, da v času recesije povečano zapravljanje hitreje pripelje do gospodarske rasti kot krčenje porabe. Vendar morata biti za povečeno trošenje s pozitivnimi učinki izpolnjena dva kriterija:

1. Tisti ki zapravlja (v našem primeru je to država) mora imeti na voljo ustrezna sredstva, bodisi prihranke (presežek iz let debelih krav) bodisi ugodne vire financiranja (posojila po nizki obrestni stopnji, tam do 2 ali 3%). Ne more pa v nobenem primeru pozitivno vplivati na izhod iz krize z povišanjem davčnih obremenitev, saj se to prelije v zmanjšano porabo ter beg kapitala.

2. Sredstva morajo biti porabljena racionalno z namenom izboljšanja gospodarske rasti ter povečanega obsega pobranih davkov ob enakih ali nižjih stopnjah, kar v Sloveniji enostavno ni možno. V proračunu se ohranjajo sredstva za maso plač, socialne transferje ter pokojnine (mogoče ni ipravično, vendar padec prihodkov lažje absorbirajo starejše generacije z že usvarjeno kapitalsko akumulacijo ter neobstoječimi večjimi izdatki, kot pa mlada družina s stanovanjskim kreditom), medtem ko se drastično reže vse investicije, tudi tiste, katerih delež je primarno financiran z neproračunskimi viri. Seveda pa tudi financiranje infrastrukture ter gospodarstva, za kar se zavzemajo tako politiki (še posebej razvpiti gradbeni projekti) kot gospodarstveniki (subvencije) niso dosti boljši. Infrastruktura je enostavno velika kraja skozi financiranje večinoma nepotrebnih objektov po napihnjenih cenah (lep primer je Rooselveltov New Deal), subvencije pa v večini primerov končajo v podjetjih, katera srednjeročno v nobenem primeru ne morejo preživeti.

Težko je brati te nebuloza Damjana.
Še eden iz kategorije Mencinger!
Finance sami sebi delate medvedjo uslugo, ko objavljate te čudne članke Damjana.

V sloveniji ni varcevanja.

[FIN-368181]
Poskušam aplicirati omenjni članek na stanje v Slovenij: torej vačevanje v času krize je škodljivo pravi JPD. Mi nismo varčevali, ravno nasprotno 10 milijard € smo zagonili za nekaj, kar nas je pripeljalo še globlje, kot smo bili na začetku krize. Torej naredili smo prav po JPDjevo, pa vendar imamo najslabše rezultate v Evropi.
Morda sem prehitro sklepal, morda nečesa ne razumem, ali pa je morda članek, kot pravi v naslovu, VELIKI NATEG, primeren za nobelovo nagrado iz prvega odstavka.

Ni Slovenija naredila 10 milijard dodatnega dolga samo zaradi prevelikega trošenja države, pač pa je Slovenja ta dolg pokasirala predvsem zaradi tajkunske privatizacije,ki ji je botroval pohlep, krediti so pa ostali neodplačani, tudi zaradi korupcije pri od države financiranih investicijah, zadnji žebelj v krsto nam so nam pa zabile visoke obresti,nekaj kot posledica našega nesmotrnega obnašanja, velik delež pa gre na rovaš špekulantov mednarodnega kapitala, ki so zavohali našo kri. Seveda je kriv tudi prevelik in predrag javni sektor, 40.000 dodatno zaposlenih, čeprav država opravlja manj funkcij kot leta 2004, ki služi za primerjavo. Zatem stalno teženje sindikatov javnega sektorja po odpravi famoznih plačnih nesorazmerij, zatem trojni referendum, predvsem o Pokojninskem zakonu, ki nas je na dolgi rok stal par milijard EUR-ov direktne in indirektne škode in tako naprej... Če prištejemo še psihozo, ki jo širijo sredstva javnega obveščanja in politika sploh ni čudno, da smo tam kjer smo.

Rešitev je v novem začetku, tudi varčevanju, vendar z jasnim ciljem ustvariti čim več novih produktivnih delovnih mest, nižati ceno zadolževanja ter na vsak način zagnati rast, seveda ne samo s cegli. Predvsem pa je potrebno zaposliti čim več mladih. To mora biti osnovna naloga vseh nas.

[vrac]
> [FIN-368181]
> Poskušam aplicirati omenjni članek na stanje v Slovenij: torej vačevanje v času krize je škodljivo pravi JPD. Mi nismo varčevali, ravno nasprotno 10 milijard € smo zagonili za nekaj, kar nas je pripeljalo še globlje, kot smo bili na začetku krize. Torej naredili smo prav po JPDjevo, pa vendar imamo najslabše rezultate v Evropi.
> Morda sem prehitro sklepal, morda nečesa ne razumem, ali pa je morda članek, kot pravi v naslovu, VELIKI NATEG, primeren za nobelovo nagrado iz prvega odstavka.

Ni Slovenija naredila 10 milijard dodatnega dolga samo zaradi prevelikega trošenja države, pač pa je Slovenja ta dolg pokasirala predvsem zaradi tajkunske privatizacije,ki ji je botroval pohlep, krediti so pa ostali neodplačani, tudi zaradi korupcije pri od države financiranih investicijah, zadnji žebelj v krsto nam so nam pa zabile visoke obresti,nekaj kot posledica našega nesmotrnega obnašanja, velik delež pa gre na rovaš špekulantov mednarodnega kapitala, ki so zavohali našo kri. Seveda je kriv tudi prevelik in predrag javni sektor, 40.000 dodatno zaposlenih, čeprav država opravlja manj funkcij kot leta 2004, ki služi za primerjavo. Zatem stalno teženje sindikatov javnega sektorja po odpravi famoznih plačnih nesorazmerij, zatem trojni referendum, predvsem o Pokojninskem zakonu, ki nas je na dolgi rok stal par milijard EUR-ov direktne in indirektne škode in tako naprej... Če prištejemo še psihozo, ki jo širijo sredstva javnega obveščanja in politika sploh ni čudno, da smo tam kjer smo.

Rešitev je v novem začetku, tudi varčevanju, vendar z jasnim ciljem ustvariti čim več novih produktivnih delovnih mest, nižati ceno zadolževanja ter na vsak način zagnati rast, seveda ne samo s cegli. Predvsem pa je potrebno zaposliti čim več mladih. To mora biti osnovna naloga vseh nas.

Prvo prav gotovo ne drži. Slovenije je v treh letih 2008-2011 cca. 10 milijard porabila za razno razne transferje, ki so nad pahnili na dno.

Tajkuini so čisto druga zgodba in sodijo v kategorijo, ki so jo razkrili že sedaj ukinjeni "Pogledi Slovenij". Njaveč menjave smo bojda imeli z Luksmburgom - denarne seveda, če se prav spomnim 42 milijard.

Varčevanje je nujni, ne pa edini pogoj za izhod iz krize.

Sherlock Holmes

A to je sedaj nadomestilo za Kovača, ki se je moral preselit na
www.pozareport.si/?I...caID=19833

.??

Kam smo padli!

[FIN-368181]

Prvo prav gotovo ne drži. Slovenije je v treh letih 2008-2011 cca. 10 milijard porabila za razno razne transferje, ki so nad pahnili na dno.

800 milijonov primanjkljaja letno je pridelala Virantovo usklajevanje plačnih nesorazmerij, ko se je podkupovalo uslužbence javnega sektorja, da bi volili desnico, pa jo seveda niso, zatem najmanj toliko še ukinitev davka na izplačane plače ter znižanje davka od dobička. Pahor je pa namesto takojšnjega ukrepanja,ko je videl, da ima v proračunski porabi trojanskega konja, pričel bluziti o nujnosti priključitve Slovenije Nemško - Francoskemu vlaku in ni ukrepal ničesar, ko je pa pripravil končno pokojninsko reformo, sta mu jo pa sindikati in opozicija z demagogijo družno skenslala... Potem še zaostritev krize in smo tam, kjer smo...

Tajkuini so čisto druga zgodba in sodijo v kategorijo, ki so jo razkrili že sedaj ukinjeni "Pogledi Slovenij". Njaveč menjave smo bojda imeli z Luksmburgom - denarne seveda, če se prav spomnim 42 milijard.

No ja,42 milijard se še meni zdi malo preveč, he, he, he...