Strani: 1

0301Nerth sporočil: 60
[#2228617] 26.09.13 16:44
Odgovori   +    5
Končno vsaj nekdo od upraljalcev, ki se upa povedati,da je to kraja!!! Dajte zdaj gospod Čufer in gospod Jazbec pokazat pravi obraz in se borite, da se ne bo razvrednotil celoten bančni sistem, da se ne bo jemalo bodočim upokojencem. Prepričajte EK, da ne bomo ovce, ki jim bodo pobrali več kot v Grćiji in Španiji (ki so že v pomoči)!!!
pcs sporočil: 5.462
[#2228638] 26.09.13 17:04
Odgovori   +    4
Donos Pokojninske družbe A bo »okrog zajamčenega«
Obečanje ludom radovanje

Lp,
M
anon-18577 sporočil: 281
[#2228648] 26.09.13 17:17 · odgovor na: 0301Nerth (#2228617)
Odgovori   +    3
Upa si jih vec. Samo to novinarjev ne zanima. Se tezje nabija, s prstom kaze in pametuje.
Brane sporočil: 2.077
[#2228668] 26.09.13 17:42 · odgovor na: 0301Nerth (#2228617)
Odgovori   +    6
Danes sem sicer enkrat že dal ta predlog, ampak menim, da ga je treba ponavljati

forum.finance.si/?m=...939&single



Rešitev je v mojem amandmaju dodatnem členu v zakonu o striženju.


Pojasnilo: Možno je, da bo ESM ekperiment nad slovenskim bančništvom prinsel izredne visko zahteve po dokapitalizacijah, ob hkratnem striženju. Nato pa v naslednjh letih "nezaslužene dobičke dokapitalizatorjev" iz kroga ESM.

Npr. banka ala NLB ima lahko prvo leto, ko ni več potrebe po oblikovanju slabitev in rezervacij tudi več kot 300 mio. dobička, kar pomeni donosnoti za vplačnike novega kapitala 20 ali 30 odstotkov in hkrati ostrižene lastnike obveznic.
Zato predlagam amandma k zakonu v naslendji vsebini:

Prve štiri leta po izvedbi "striženja" obveznic se nameni za poplačilo upnikov iz teh obveznic:
1. leto 50% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
2. leto 40% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
3. leto 30% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
4. leto 20% bruto dobička, a ne več kot zadostuje za popolno popolačilo pod, obvez
Obveznice se poplačajo zgolj do nominale vrednosti (brez obresti). Poplačevanje upnikov obveznic se ustavi po štirih letih ali prej, če zbrana sredstva že v krajšem času omogočajo nominalno poplačilo upnikov.

Pojasnilo razmerij:
V normalnem stanju slovenskega denarnega sistema se ustvarja v 10 letnem povprečju vsako leto okoli 800 mio. bruto dobička pred rezervacijami. Ker predstavljajo banke, ki bodo strigle približno polovico trga, lahko ocenjujemo, da bodo ustvarile tudi polovico bruto dobička. Na ta način bi se v sklad za poplačilo sriženih nateklo
1. leto 200 mio.
2. leto 160 mio
3. leto 120 mio.
4. leto 20 mio.

Edino na ta način se lahko država Slovenija zaščiti pred morebitnimi špekulacijami in esperimentiranjem ESM.

Iz ameriškega okolja vemo, da ZDA niso suspendirale celo lastnikov pri dokapitalizacijski pomoči bankam, deleže, ki so pridobile so nato na trgu prodale in celo zaslužile s pomočjo.
ESM "pomoč" gre v smeri nekega nepreglednega delovanja "za svoje".

Zakaj je to pomembno. Banka kot delujoč subjekt ima vrednost tudi "z negativnim kapitalom".
Banka ima tudi človeški in informacijski kapital, ki ni ovrednoten v knjigah banke, pride pa do izraza in ni vreden nič.

Vzemimo primer, ki se je dogajal v 90 letih pri nas.
Država je NLB dokapitalizirala 1993 z manj kot 14 milijardami (cca 100 milijonov €) in dosegla v naslednjih letih naslednje učinke (kapital se ji je potrojil v dobrih petih letih)

V milijardah tolarjev, 31. december 2000 1999 1998 1997 1996
Bilanca stanja
Bilančna vsota 918,8 752,3 648,6 548,2 490,3
Kapital
- kapital (znesek) 44,9 32,1 30,9 27,2 20,7
Knjigovodska vrednost delnice (vrednost v tolarjih) 11.270 9.893 8.848 6.242 4.750
Število zaposlenih 2.904 2.742 2.688 2.751 2.696

Če bi enako vsoto vložila v ustanovitev banke ne bi imela kadra, kajti zbrati 2600 ljudi z ustreznimi znanji je projekt desetletij, ne bi imela skoraj milijona komitentov, ne bi imela vseh računov podjetij...
Tako kot je v poslovnih planih finančnih ustanov, ki se ustanavljajo, bi morala planirati za prvih 5 let izgubo, ki bi pojedla večino začetnega vložka. OBseg, ki bi ga dosegla v tem času ne bi bil niti desetina tega, kar je dosegla z naložbo v NLB.

Skratka naložba v tako institucijo v pravem trenutku pomeni za strateškega investitorja (tokrat bi bil to ESM) nek mega dobiček, ki ni posledica znanja ampak podcenjenih drugih kapitalov (človeški in informacijski) pri prevzemniku.

Vprimeru NLB vidite, da je šlo za razliko 3 kratnik proti 0,5 ali manj pri začetku iz nič.
Popolnoma neumno je, da bi ob tem, da ESM omogočamo ekstra dobiček dodatno ostrigli še slovenske pokojnince in še dodatno povečali dobiček ESM.

ZATO MORA BITI V ZAKONU O STRIŽENJU MOJ AMANDMA.
ZATO POSLANCI PROSIM PAMET V GLAVO.
studenec sporočil: 50
[#2228675] 26.09.13 17:53
Odgovori   +    4
Kar se tiče pa zaupanja. ...ravno zaradi njega, smo že dvignili privarčevana sredstva pri Pokojninski družbi A.
0301Nerth sporočil: 60
[#2228724] 26.09.13 19:06 · odgovor na: Brane (#2228668)
Odgovori   +    5
Ja, se strinjam, dober predlog, pošljite ga Jazbecu in Čuferju!

Strani: 1