haircut = striženje
A je to članek o frizurah?
Dajte poskusit z odpisom.

Je pa za razmislit pri naslednjem obisku frizerja: Eno 50% striženje.

Po tej operaciji naj bi začela pogovore z bankami o približno 3,5-milijarde evrov vrednem dolgu koncesionarjev.

Po minifipo je imel DARS, za katerega se je nedavno šušljalo, da naj bi ga doletel obrnjen španski manever, konec leta 2011 skoraj tri milijarde dolgoročnih dolgov. Ampak Španija je malo večja od Slovenije...

DARS ima tudi okrog 280 mio evrov letnih prihodkov iz katerih krije tekoče stroške vzdrževanja (sicer pretirane!) in odplačuje prejete kredite. AC so tudi prihodkovni multiplikator saj se z uporabo znižuje število nesreč in mrtvih, kar stroškovno pomeni na letni ravni zagotovo 70 mio evrov, manjše onesnaževanje okolja z CO2 kar spet pomeni približno 40 mio evrov prihrankov in multiplikacijski učinek na gospodarstvo (hitrejši prevoz, manjši stroški itd). Problem bo za Slovenijo izgradnja železniških tirov, katerih investicijska vrednost bo okrog 8-11 mrd evrov, prihodki od uporabnin pa bodo le v višini nekaj mio ali največ nekaj deset mio evrov. Tudi multiplikator je bistveno nižji kot pri AC.

[XRESP]
DARS ima tudi okrog 280 mio evrov letnih prihodkov iz katerih krije tekoče stroške vzdrževanja (sicer pretirane!) in odplačuje prejete kredite. AC so tudi prihodkovni multiplikator saj se z uporabo znižuje število nesreč in mrtvih, kar stroškovno pomeni na letni ravni zagotovo 70 mio evrov, manjše onesnaževanje okolja z CO2 kar spet pomeni približno 40 mio evrov prihrankov in multiplikacijski učinek na gospodarstvo (hitrejši prevoz, manjši stroški itd). Problem bo za Slovenijo izgradnja železniških tirov, katerih investicijska vrednost bo okrog 8-11 mrd evrov, prihodki od uporabnin pa bodo le v višini nekaj mio ali največ nekaj deset mio evrov. Tudi multiplikator je bistveno nižji kot pri AC.

Sem dal plus, čeprav se v veliki meri ne strinjam. Pri varnosti in izpustih ima železnica nedvomno prednost pred avtocesto. Za dobro vago v enačbo dodajva še manj nerviranja na potniškem vlaku - če ne zamuja. Vprašanje je tudi, kakšno je optimalno razmerje med večjo porabo goriva (več trošarin) ali manj izpusti (manj denarja za proračun).
Potem primerjava s Španijo: enako kot DARS tudi koncesionarji pobirajo cestnino, a po članku sodeč z njo ne morejo pokriti vseh stroškov. Za primerjavo z DARS manjkajo osnovni podatki o dolžini koncesionarskih AC, njihove cene in prihodki od cestnin. Mene je zbodlo to, da je v obeh primerih dolga okrog 3 milijarde.
Pojma nimam o cenah izgradnje železnic, ampak kljub temu v teh 8-11 milijard dvomim vsaj toliko kot v pravo vrednost TEŠ6. Mogoče, če bi delali železniški križ za TGV...
Svojo zadržanost do metanja milijard v tire sem že izrazil tukaj (zadnji del):
forum.finance.si/?m=...842&single

Saj v najinem razmišljanju ni konflikta. Tudi jaz sem tebi dal plus.Nastanek španskih koncesij za AC in s tem odplačila dolgov je drugačen kot je slovenski. Izgradnjo AC je finansirala Slovenija z mednarodnimi krediti ter formalno, ne pa tudi dejansko, s posebnim pribitkom k ceni goriva. Tako zbran denar je država nenamensko trošila za tekoče potrebe. Sistem financiranja izgradnje AC je zagotovo zgrešen. Nemci so svoje ceste drugače gradili. Zagotovo je izgradnja slovenskega AC križa alma mater pogrezanja v sistemsko korupcijo v kateri so vsi in vsevprek podkupovali. Samo en primer: STC je zgradil (in to nekvalitetno) šentviški predor za ceno okrog 200 mio evrov. Pred dnevi so Norvežani objavili, da bodo zgradili in uredili za 130 mio evrov poseben predor med fjordi dolg (mislim da) nekaj km. Uporabniki, predvsem komercialni, zdaj plačujemo eno najvišjih cestnin na svetu, od nas so v soseščini dražji le Avstrijci in Švicarji. Za zaključek, medtem, ko letno poberemo okrog 280 mio evrov cestnin, poberemo uporabnin za železniške tire le nekaj mio evrov, ki se vsi vračajo, ne v infrastrukturo temveč v dejavnost SŽ. SŽ so kot dejavnost namreč slabo organizirane, drage, neučinkovite, kot prevoznik nekakovostne itd. Rešitev vidim le v ločitvi infrastrukture, ki se jo lahko izgradi v javnozasebnem partnerstvu od dejavnosti, ki se naj jo čimprej privatizira. Ideja o privatizaciji je seveda za sockapitaliste nesprejemljiva, ker je takšen zaposlitveni kolos "nacionalni interes" politikov vseh barv. Ko je pred dnevi premierka AB govorila o primeru načrtovane propdaje Luke Koper kot o primeru kršitve in zlorabe nacionalnega interesa, se je pokazala vsa beda zdajšnje vlade in razmišljanja politike. Javni interes je zagotovo čista Slovenija, urejen in tekoč promet, naša obala, ozračje, nacionalni interes smo tudi davkoplačevalci, zagotovo pa ni nacionalni interes cestna, železniška ali obalna infrastruktura skupaj z Luko Koper. Najbrž bi za SŽ bilo najboljpše, če bi jih podarili Deutsche Bahn in Luko Koper velikemu svetovnemu ladjarju. Imeli bi delo, podjetja bi plačevala davke itd. Vendar se takemu thacherizmu upira ves levi in del desnega političnega pola. Že vejo zakaj!